pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji
Sodišče prve stopnje tako dolžno ugotoviti ali je pridržana oseba zaradi bolezenskega stanja nesposobna oziroma nevarna tako, da ogroža življenje (ne samo telesno integriteto, kot je navedlo sodišče prve stopnje) drugih ljudi. Prav tako je dolžno ugotoviti, da ta oseba odklanja zdravljenje, ki bi bilo nujno potrebno. Sodišče izreče ta najstrožji ukrep le, kadar obenem ugotovi, da milejši ukrepi niso mogoči. Vsega tega pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
ZZZDR člen 21, 21. ZPP člen 76, 76/1, 80, 80/1, 81, 76, 76/1, 80, 80/1, 81.
sposobnost biti pravdna stranka - pravna sposobnost fizične osebe - izguba pravne sposobnosti s smrtjo - postavitev skrbnika za posebne primere
Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne sposobnosti. Fizična oseba jo pridobi z rojstvom, izgubi pa s smrtjo, zato takšne s smrtjo izgubljene pravne nesposobnosti ni mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. člena ZPP, posledično temu pa niti s postavitvijo skrbnika za posebne primere v smislu 211. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
ugotavljanje odstotka invalidnosti - splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb
V skladu s Splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje oseb ni pravilno razlikovanje oz. delitev procenta invalidnosti na del, ki izvira iz poškodbe ter na del, ki izvira iz degenerativnih sprememb.
Pravnomočna sodba o dolžnosti izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vpis hipoteke (5. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/03) ni listina iz prvega odstavka 46. člena ZZK-1, na podlagi katere bi zemljiškoknjižno sodišče o vknjižbi hipoteke odločalo po uradni dolžnosti. Potreben je predlog za vknjižbo (prvi odstavek 125. člena ZZK-1), ki je utemeljen, če je, med drugim, vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige (3. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1), oziroma če sodna odločba, na podlagi katere se zahteva vpis, učinkuje proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo vpis opravil (druga alineja prvega odstavka 150. člena ZZK-1).
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. V pravdi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je druga tožena stranka iz drugega naslova in torej ne gre za predhodno vprašanje v predmetni pravdi in tako niso podani pogoji za prekinitev postopka iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Za prekinitev postopka, kot je odredilo prvostopno sodišče v napadenem sklepu tako ni pravne podlage.
ZPP člen 339, 339/2, 450, 450/1, 451, 452, 458, 458/1, 458/2, 339, 339/2, 450, 450/1, 451, 452, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 335/2, 355, 335/2, 355.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pisnost postopka - zastaranje - začetek teka zastaranja
Za terjatve za vzdrževanje snage velja zastaralni rok enega leta, vendar je potrebno upoštevati, da na podlagi 2. odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (OZ), začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo.
Postopek v sporih majhne vrednosti namreč poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj, stranka pa mora vsa ta dejstva in dokaze navesti v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo, nato pa lahko vsaka stranka v roku 8 dni vloži še po eno pripravljalno vlogo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pokrivanje s tožbenim zahtevkom - pogoji za začasno odredbo - motenje posesti
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ne pa uveljavitev terjatve, je pa nemalokrat in tudi v tem primeru, zlasti, ko gre za začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, narava razmerja in okoliščine, zaradi katerih je treba intervenirati, takšna, da zahteva ukrepe, ki se skoraj pokrivajo s tožbenim zahtevkom. To še posebej tedaj, ko je treba z začasno odredbo preprečiti nastanek težko nadomestljive škode.
pridržanje v psihiatrični zdravstveni ustanovi - ogrožanje življenja
Izvedenec psihiater je podal mnenje, da je bilo dosedanje zdravljenje pridržanca neuspešno in da je še vedno psihotičen ter da je zaradi takega duševnega stanja tudi storil pet kaznivih dejanj umora po 1. odstavku 127. člena, v zvezi s 1. odstavkom 16. člena Kazenskega zakonika (KZ), zaradi česar mu je bil s sklepom Okrožnega sodišča K. izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
preživnina za mladoletnega otroka - potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca - primarnost preživninske obveznosti
Mladoletni otroci so in morajo biti deležni posebne zaščite zaradi svojega posebnega statusa in imajo preživninske obveznosti do njih prednost pred vsakršnimi drugimi obveznostmi zavezanca.
Vodilo, ki je odločilno za presojo, ali naj sodišče spremembo tožbe dopusti, je načelo ekonomičnosti postopka, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2, 204, 204/1, 204/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 29, 29.
varstvo pravic - pogodbena kazen
Tožnica je po prejemu obvestila, da ji je 3.11.2003 prenehala veljati pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, vložila zahtevo za priznanje obstoja delovnega razmerja od 4.11.2003 dalje. Ker je tožena stranka zahtevi ugodila in kršitev odpravila ter tožnici vzpostavila delovno razmerje za nedoločen čas (1. in 2. odstavek 204. člena ZDR), je tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnici delovno razmerje 3.11.2003 nezakonito prenehalo, oz. da je tega dne pogodba o zaposlitvi nezakonito prenehala veljati (uveljavljan zaradi pridobitve podlage za plačilo pogodbene kazni po 29. členu Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije), neutemeljen.
Pritožnik utemeljeno opozarja na to, da je zunajobravnavni senat prvostopenjskega sodišča ravnal napak, ko je izpodbijani sklep sprejel na podlagi Zakona o evropskem nalogu za prijetje in predajo. Le-ta namreč v določbi 3.odst. 36.čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) določa, da se zahteve za izročitev ali predajo držav članic, ki se nanašajo na kazniva dejanja storjena pred 07.08.2002 ne obravnavajo po določbah Zakona o evropskem nalogu za prijetje in predajo, temveč po postopku izročitve, določenim z zakonom, ki ureja kazenski postopek in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Iz vsebine Evropskega naloga za prijetje in predajo z dne 20.06.2006, ki ga je izdalo državno tožilstvo v Würzburgu v Nemčiji je razvidno, da naj bi bila vsa zahtevani osebi očitana kazniva dejanja storjena pred 07.08.2002, tako, da bi moralo prvostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa uporabiti Zakon o kazenskem postopku in mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
Določbe 141. in 142. člena ZPP o fikciji vročitve veljajo tudi v primeru vročanja pisanj v poštni predal (20. in 21. člen Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve).
Čeprav pošta po izteku 15-dnevnega roka za dvig pošiljke sodišču nevročene pošiljke ni vrnila, ampak jo je vložila v poštni predal, to ne spremeni dejstva, da se vročitev, ki jo je odredilo sodišče, šteje za opravljeno že z dnem, ko je bilo v poštnem predalu puščeno drugo obvestilo o prispelem pismu.
Po ZDR je prepoved opravljanja dela za čas trajanja postopka odpovedi možna le v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki ima vse znake kaznivega dejanja, ter v primeru podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1., 2. ali 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta
Ker v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožničino delovno mesto še ni bilo ukinjeno in ker ji je tožena stranka za isto delovno mesto ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je potrebno šteti, da v tem času še ni obstajal resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki bi onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja. Zaradi tega je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Bistvo eventualne kumulacije zahtevkov (182/3 čl. ZPP) je v tem, da sodišče odloči o podrednem zahtevku le, če primarnega v celoti zavrne. Če je podredni zahtevek vsebovan še v primarnem (npr. če tožnik v podrednem zahtevku zahteva manj (in ne nekaj drugega), kot v primarnem), ne gre za eventualno kumulacijo zahtevkov. Taka kumulacija je le navidezna in mora sodišče takšen zahtevek obravnavati kot enoten zahtevek.
Pravica do zagovora se začne uresničevati že s predhodno pisno obdolžitvijo, s katero se delavec seznani z bistvenimi podatki o zatrjevani kršitvi pogodbene obveznosti. Če tožena stranka pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne poda pisne obdolžitve in delavcu ne omogoči zagovora, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
KPND člen 33, 33/1, 37, 37/2, 33, 33/1, 37, 37/2. SKPg člen 43.
denarni zahtevek - delovna uspešnost - osnovna plača
Glede na dikcijo 1. odst. 33. čl. KPND in 2. odst. 37. čl. KPND pridobi delavec, za katerega veljajo določbe KPND, plačo na podlagi svoje individualne delovne uspešnosti dodatno k osnovni plači, kar pomeni, da nižje plače od osnovne (ob predpostavki polnega delovnega časa in normalnih delovnih pogojev) ne more dobiti. Takšna ureditev se razlikuje od ureditve, opredeljene v 43. členu SKPgd, po kateri je osnovna plača odvisna tudi od vnaprej določenih delovnih rezultatov. Določbe, vsebovane v KPND, predstavljajo minimalni obseg pravic, ki je zagotovljen vsem delavcem, za katere ta kolektivna pogodba velja. Zato so za delavce morebitne manj ugodne določbe, ki jih vsebujejo podjetniške kolektivne pogodbe oz. splošni akti delodajalca, neupoštevne.
Četudi prej veljavni ZDR ni vseboval tako jasne določbe kot jo vsebuje novi ZDR v 4. odstavku 15. člena, da če niso v pisni obliki izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi, to ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi, ustni dogovor o plači iz leta 2000 ni ničen. Takšen dogovor ni ničen niti iz razloga, ker sta stranki z ustnim dogovorom za plačilo na uro le v neto znesku, ne da bi upoštevali obveznost plačila prispevkov in davkov, kršili predpise s področja obračunavanja in izplačevanja plač. Sploh pa delavcu ni mogoče pripisati odgovornosti za sklenitev takšnega dogovora in za posledice sklenitve dogovora o neporavnavanju davkov in prispevkov.
Zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova neizkoriščenega dopusta ni neutemeljen zato, ker je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo po njegovi krivdi, ampak zato, ker tožnik ni niti zatrjeval, kaj šele dokazal, da je v času trajanja delovnega razmerja na toženo stranko naslovil zahtevo za koriščenje letnega dopusta in da mu tožena stranka izrabe letnega dopusta ni omogočila.
prenehanje pravice do preživnine - zmožnosti preživninskega upravičenca - sprememba tožbe - procesna teorija - sprememba tožbenega predloga
Po 184. členu ZPP pride do spremembe tožbe, če se spremeni istovetnost zahtevka. V primeru, ko tožnik med pravdo spremeni in dopolni pomembne dejanske okoliščine ali celo dejansko stanje, kot je storil v tej zadevi, se pogosto zastavlja vprašanje, ali je prišlo do spremembe tožbe ali ne, oziroma ali je podana istovetnost zahtevka. V mejnih primerih je vodilo za to presojo procesna teorija, ki gleda pri ocenjevanju istovetnosti zahtevka predvsem na vprašanje, ali je tožbeni predlog spremenjen.
Ker pravica do preživnine ne preneha na podlagi sodne odločbe, ampak z nastopom dejstev, ki jih predpisuje zakon v 83. členu ZZZDR, ta dejstva pa so v konkretni zadevi nastopila že pred vložitvijo tožbe, sodišče prve stopnje ni zmotno odločilo, ko je ugotovilo prenehanje pravice do preživnine od vložitve tožbe.