Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 5, 5/1, 27, 29.
denarni zahtevek - napredovanje v plačilni razred - napredovanje - upravnik
Po pravilniku o napredovanju zaposlenih v državni upravi lahko zaposleni napreduje po preteku najmanj treh let od zadnjega napredovanja, pri čemer se izpolnjevanje pogojev za napredovanje preverja trikrat letno (1.1., .1.5. in 1.9.) za vse zaposlene. Odločba o napredovanju mora biti izdana v 30 dneh od navedenih datumov, plača pa mu pripada od prvega dne v naslednjem mesecu po izdaji odločbe. Tožnik je nazadnje (glede na ocenjevanje 1.5.2000) pridobil pravico do plače po višjem količniku od 1.6.2000 (z odločbo z dne 6.6.2003). Zato bi lahko napredoval v višji plačilni razred šele 1.10.2003, ne že 1.6.2003, kot je zmotno ugotovilo prvostopenjsko sodišče.
Če je sodišče odredilo prisilno privedbo obdolženca, so stroški privedbe, stroški postopka o prekršku, tudi če višina stroškov ob izdaji sodbe o prekršku še ne bi bila znana.
Nekaznovanost, nižja stopnja odgovornosti, obdolženčevo priznanje in obžalovanje prekrška ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi narekovale uporabo omilitvenih določil, ki omogočajo odmero sankcij pod mejo, ki je predpisana.
ZP-1 člen 163, 163/8, 163, 163/8. ZVCP-1 člen 32, 32/7, 32/7-D, 32, 32/7, 32/7-D.
uporaba materialnega prava - hitrost vožnje
Ob spremembi materialnega predpisa v korist obdolženca, je tako spremenjeni predpis treba uporabiti v postopku reševanja pritožbe, če ga ni uporabilo že prvostopno sodišče, ter prekršek pravilno pravno označiti.
ZP-1 člen 155, 155/8, 155, 155/8. ZVCP-1 člen 43, 43/1, 234, 43, 43/1, 234.
bistvena kršitev določb postopka - prekršek
Izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje vseh elementov, ki so zakoniti znaki prekrška, v obrazložitvi pa ni razlogov o teh pravnorelevantnih odločilnih dejstvih, pismeno izdelani odpravek sodbe se v izreku razlikuje od ustno razglašenega; sodbe ni mogoče preizkusiti.
Ker je tožeča stranka umaknila tožbo, še preden je tožena stranka podala odgovor na tožbo, bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, ne da bi od tožene stranke zahtevalo privolitev v umik tožbe, saj se tožena stranka do umika tožbe še ni spustila v obravnavanje glavne stvari. Tožena stranka se spusti v obravnavanje glavne stvari, če zanika bodisi dejansko, bodisi pravno podlago tožbenega zahtevka, zaradi česar predlaga njegovo zavrnitev.
KZ člen 14, 253, 253/1, 14, 253, 253/1. ZKP člen 386, 386.
dejanje majhnega pomena
Pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona pritožba uveljavlja iz 1. točke 372. člena ZKP, saj zatrjuje, da v ravnanju obdolženca niso podani znaki očitanega mu kaznivega dejanja, če pa je obdolženec očitano dejanje storil, pa je izključena njegova protipravnost, ker so podane okoliščine, ki po določbi 14. člena KZ izključujejo obstoj kaznivega dejanja. Pritožba pa nima prav. Dejanje, ki je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ima prav vse znake kaznivega dejanja izdaje nekritega čeka po prvem odstavku 253. člena KZ, samo obdolženčevo ravnanje pa tudi ni moč opredeliti kot dejanje majhnega pomena iz 14. člena KZ, saj ni zadoščeno niti objektivnim in ne subjektivnim merilom. Obdolženec je obravnavano kaznivo dejanje storil z visoko stopnjo kazenske odgovornosti, torej direktnim naklepom, v času, ko je dal v promet ček, je bil v finančnih težavah, kasneje ko njegova firma ni več poslovala, pa kljub temu, da je imel denar in vrednejše avtomobile, ni poplačal dolga, ampak je to storil šele v letošnjem letu, kar pomeni, da so za oškodovano podjetje nastale tudi škodljive posledice. Vse te okoliščine preprečujejo zaključek, da je obdolženčevo dejanje majhnega pomena, uveljavljani pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona pa zato ni podan.
pridobitev lastninske pravice - nezakonit vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Z izbrisno tožbo je upoštevaje cit. zakonske določbe sicer mogoče vzpostaviti le prejšnje zemljiškoknjižno stanje (v konkretnem primeru vpis na pokojno darovalko), vendar pa tudi ne obstaja kakšna zakonska ovira za takšno stvarno pravno varstvo, kakršnega s predmetno tožbo terjata tožnika, to je direktno vknjižbo lastninske pravice nanju na predmetni nepremičnini, ki jima glede na vsebino kupoprodajne pogodbe tudi pripada.
ZOR člen 47, 47. ZDen člen 18, 25, 88, 18, 25, 88.
ničnost pogodbe - razpolaganje z nacionaliziranim premoženjem - dogovor strank
Namen postopka denacionalizacije se lahko uresniči bodisi z odločbo v ustreznem postopku, po drugi strani pa tudi z dogovorom med zavezanci in upravičencem, ta pa ima lahko tudi obliko poravnave. Morebiten sporazum o odškodnini bi lahko izključil uporabo 88.čl. ZDen.
Zamuda pritožbenega roka ima za posledico zavrženje pritožbe. Navedbe pritožnika, da je imel psihične težave, brez predloženih dokazil, ne morejo vplivati na pritožbeni rok.
ZPP člen 7, 339, 339/2-14, 7, 339, 339/2-14. SPZ člen 35, 35.
posestno varstvo - motenje soposesti poti - vsebina izvrševanja posesti - vezanost sodišča na trditveno podlago
Tožnik nikoli ni zatrjeval, da bi pot uporabljal oziroma jo imel v posesti kako drugače kot za prehod do svoje nepremičnine. Prvostopenjsko sodišče je torej s tem, ko je ugotavljalo tožnikovo posest na spornem svetu tudi z namenom ustavljanja in parkiranja avtomobilov ter obračanja, samovoljno ugotavljalo nekaj, česar tožnik niti ni zatrjeval, pri čemer je prekršilo temeljno načelo pravdnega postopka, da je sodišče vezano na zatrjevana dejstva.
Uporaba instituta motenja posesti ni namenjena zgolj primerom, ko je posest odvzeta, pač pa tudi takrat, ko je tudi zgolj omejena oziroma je oteženo njeno izvajanje. Soposestniku se nudi posestno varstvo le tedaj, ko mu je drugi soposestnik v znatni meri otežkočil izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo, ki je v soposesti.
nagrada izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Če se nasprotni udeleženec z izvedenskim mnenjem ne strinja še ne pomeni, da izvedenec naloge, ki mu jo je naložilo sodišče, ni opravil. Svoje nestrinjanje s cenitvijo bo lahko izrazil v nadaljnjem postopku odločanja o glavni stvari.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 10.
stroški izvršitelja – ustavitev postopka
Izvršitelju pripada plačilo za delo (za seznanitev s spisom in vpis v evidenco) tudi, če je bil pozneje izvršilni postopek ustavljen, ker je bila terjatev izterjana iz sredstev dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Do plačila za obračun stroškov pa je upravičen le v primeru nastanka in obračuna stroškov iz 10. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
obnova postopka - novo dejstvo - učinek odločbe ustavnega sodišča
Odločba davčnega organa je postala izvršljiva že pred vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi in ker je tudi sodba, s katero je bilo tožencu naloženo, da je dolžan davčni dolg skupaj z obračunanimi obrestmi tožeči stranki poravnati, postala pravnomočna pred odločbo Ustavnega sodišče, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da navedena ustavna odločba na obravnavani postopek ne more vplivati. Njena veljavnost učinkuje le na tista pravna razmerja, o katerih do 09.10.2004 še ni bilo pravnomočno odločeno.
KZ člen 126, 126/5, 126/5-1, 246, 126, 126/5, 126/5-1, 246.
gospodarska dejavnost - poneverba
Zbiranje sredstev ustanove, ustanovljene na podlagi Zakona o ustanovah, v splošno koristen namen ter upravljanje s temi sredstvi, ne predstavlja finančnega poslovanja v smislu gospodarske dejavnosti po 1. točki 5. odstavka 126. člena KZ.
ZDen člen 19, 19/1-4, 32, 88, 88/1, 88/2. ZPP člen 13, 196, 212, 13, 196, 212.
denacionalizacijski postopek - prepoved pravnega prometa z nepremičninami, glede katerih obstaja možnost vrnitve v naravi - ničnost kot sankcija za kršitev - namen ničnosti - dobra vera pogodbenikov - ovire za vrnitev v naravi - trditveno in dokazno breme - predhodno vprašanje - enotno sosporništvo
Določba 1. odst. 88. člena ZDen prepoveduje zavezancem razpolaganje z nepremičninami, glede katerih obstoji dolžnost vrnitve po določbah ZDen, torej možnost vrnitve. 2. odst. pa kot sankcijo za kršitev te prepovedi določa ničnost. Gre zato za pravno neučinkovit posel, sodna odločba, ki ničnost ugotavlja, je deklaratorna, in vprašanje skrbnosti oz. neskrbnosti skleniteljev pogodbe ni upoštevno. Namen ničnosti je namreč ta, da se omogoči upravičencem do denacionalizacije, da v skladu z določbami ZDen uveljavljajo svoje pravice do vrnitve nacionaliziranega premoženja v naravi. Dobra vera pogodbenikov zato glede na določbo 88. člena ZDen nima vpliva na presojo veljavnosti oz. neveljavnosti (ničnost) sklenjenega pravnega posla. 88. člen ZDen omogoča tožbo na ugotovitev ničnosti zgolj v primeru, če obstaja dolžnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku - torej vrnitve v naravi. Na toženi stranki je v pravdnem postopku trditveno in dokazno breme, da gre lahko le za odškodninsko obliko denacionalizacije, ko seveda ničnosti ni mogoče uspešno uveljavljati.
Glede izvršljivosti začasnih odredb velja 4. odstavek 19. člena ZIZ, po katerem sodišče izvršbo dovoli tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni pravnomočna, saj zakon (5. odstavek 9. člena ZIZ) določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi nepravnomočne začasne odredbe nadaljevalo postopek izvršbe. Tudi sedaj že izdana odločba o ugovoru zoper začasno odredbo ne more vplivati na drugačno odločitev, saj ta odločba še ni pravnomočna. Dokler izdana začasna odredba ni pravnomočno odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, ni pogojev za ustavitev izvršbe (1. odstavek 76. člena ZIZ).
OZ člen 154, 154/3, 154/4, 186, 186/3, 154, 154/3, 154/4, 186, 186/3.
napačna materialna podlaga
Enako kot prvostopenjsko, tudi pritožbeno sodišče meni, da škode, ki jo je tožnica utrpela v prometni nezgodi, ni moč pripisati krivdi toženke (in tudi ne krivdi tožničinega sina, ki je upravljal tožničino vozilo). Pritožba pa utemeljeno opozarja, da v obravnavanem primeru pride v poštev določba 3. odst. 154. člena OZ, ki obravnava odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila v primeru, če za nesrečo ni kriv nobeden. V tem primeru odgovarjata imetnika po enakih delih razen, če pravičnost ne zahteva kaj drugega.
predhodno vprašanje - socialni spor - delovno dovoljenje - stalno prebivališče v RS
V socialnem sporu ni mogoče odločati o stalnem prebivališču in delovnem dovoljenju kot o predhodnem vprašanju, čeprav zavarovancu pristojno ministrstvo ni izdalo odločbe o stalnem prebivališču podlagi 8. tč. odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-246/02-28 z dne 3. aprila 2003 (Ur. l. RS, št. 36/2003) oz. zavod za zaposlovanje delovno dovoljenje.