Zahteva za razveljavitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja je neutemeljena, ker je bila tožnici kršitev delovnih obveznosti (to je, da je v knjigovodstvo oddala manj gotovine, čekov in bonov, kot bi morala na podlagi blagajniške knjige) dokazana. Zato ni bistveno vprašanje točne višine škode, ki jo je tožena stranka zaradi tožničinega ravnanja utrpela.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1, 177, 177/1, 177/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pisna obdolžitev
Predpostavka za učinkovito izvajanje pravice do zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je, da je delavec predhodno seznanjen s kršitvami tistih pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki se mu očitajo. Iz tega razloga je delodajalec delavcu dolžan vročiti pisno obdolžitev. Ravnanje tožene stranke, ki je tožnico zgolj ustno prek telefona pozvala na zagovor, ni bilo zakonito.
Tožnik, ki je nagovarjal sodelavce za delo za pri drugem delodajalcu in se tako ni vzdržal ravnanj, ki bi lahko vplivala na interese tožene stranke, je naklepoma kršil prepoved škodljivega ravnanja iz 35. člena ZDR. Ker ni dokazano, da je tožnik opravljal delo prodaje knjig za konkurenčno založbo niti da bi s svojim ravnanjem zase ali za koga drugega pridobil premoženjsko korist, ni kršil zakonske prepovedi konkurenčne dejavnosti (1. odstavek 37. člena ZDR). Čeprav je tožnik naklepoma storil le eno izmed očitanih kršitev v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je še vedno podan zakonski razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
Če sodišče v zvezi s konkurenčno prepovedjo sploh ne ugotovi, ali je delavec opravljal dela za svoj ali tuj račun, to ne pomeni bistvene kršitve določbe pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ampak nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v posledici zmotne uporabe materialnega prava (355. člen ZPP).
Ker tožnik za čas šolanja (pred tridesetimi leti) ni prejel odločbe, iz katere bi bilo razvidno, da je bilo delovno razmerje prekinjeno, in ker je bil v dobri veri, da mu delovno razmerje ni prenehalo, je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za to obdobje utemeljen. Ni pa utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo prispevkov in davkov, ker gre za pravico, za katero je določen petletni zastaralni rok, ki je že potekel.
Dejstvo, da se tožnik v času bolniškega staleža ni nahajal na naslovu svojega stalnega prebivališča, ampak se je zdravil pri svojem dekletu (o čemer je delodajalca tudi obvestil), ne predstavlja kršitve po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR in ne more predstavljati utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. S takšnim ravnanjem namreč ni zlorabil bolniškega staleža, saj je spoštoval navodila lečečega zdravnika (počitek na domu).
Zapoved iz prvega odstavka 120. člena ZKP ni absolutna. To pomeni, da je obdolženega na glavno obravnavo mogoče vabiti tudi s posredno izročitvijo vabila, ki ob izpolnjenih zakonskih pogojih ter po pravilno izvedenem postopku nadomešča terjano osebno vročitev oziroma vzpostavlja domnevo ("se šteje"), da je bila ta opravljena in da je bil obdolženi seznanjen z vsebino vabila, zaradi česar se je lahko nanj odzval. V nasprotnem takšna domneva ni dovoljena oziroma na njeno mesto vstopi domneva, da obdolženi ni bil seznanjen z vsebino vabila in da se zato nanj ni mogel odzvati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog
Tudi če delavec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi sprejme ponujeno ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ima pravico zahtevati ugotovitev neutemeljenosti odpovednega razloga. Delavec, ki ponujeno pogodbo o zaposlitvi sprejme, ne sme biti v slabšem položaju od delavca, ki ponujene pogodbe o zaposlitvi ne sprejme. S 3. odstavkom 90. člena ZDR je delavcu kot ekonomsko šibkejši stranki zagotovljeno, da lahko, kljub sprejemu nove pogodbe o zaposlitvi (s čimer si zagotovi nadaljnje delo pri delodajalcu), zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - enako kot delavci, ki ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ne sprejmejo in jim zato delovno razmerje preneha.
V pisni obdolžitvi (83/2 ZDR v zvezi s 177/1,2 ZDR) morajo biti očitane kršitve dovolj specificirane, da delavec lahko pripravi obrambo oziroma zagovor.
Če delavcu med bolniškim staležem zaradi izredne odpovedi preneha veljati pogodba o zaposlitvi, delavec ne krši pogodbenih obveznosti oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, če se po zaključenem bolniškem staležu ni vrnil na delo k delodajalcu, čeprav je delodajalec izredno odpoved preklical z enostransko izjavo. Delodajalec ne more delavcu z enostransko izjavo preklicati podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj takšen preklic nima pravnih učinkov. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnica s preklicem izredne odpovedi soglašala, je ponovna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nevrnitve na delo po zaključku bolniškega staleža nezakonita.
ZVCP člen 234. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 155, 155/1, 155/1-8, 155, 155/1, 155/1-8.
bistvena kršitev določb postopka - nepopoln izrek
Izrek sodbe o prekršku mora vsebovati vse zakonite znake očitanega prekrška, v obrazložitvi pa morajo biti vsi razlogi o pravno relevantnih odločilnih dejstvih, sicer sodbe ni mogoče preizkusiti.
ZOR člen 210, 369, 371, 378, 210, 369, 371, 378. ZPP člen 187, 187.
subjektivna sprememba tožbe - neupravičena pridobitev - zastaralni rok
Glede na to, da je tožeča stranka utemeljevala svoj zahtevek tudi na neupravičeni pridobitvi in je sodišče prve stopnje svojo ugodilno sodbo utemeljilo po tem temelju, so neupoštevne vse trditve prve tožene stranke o tem, da tožeča stranka ni izkazala svoje aktivne legitimacije, ker pogodba ni bila veljavno sklenjena. Zato tudi ni upoštevna navedba, da naj bi sodišče prve stopnje napačno uporabilo 3. čl. Splošnih pogojev tožeče stranke. Prva tožena stranka je bila, kot je razvidno iz sodbe sodišča prve stopnje, obogatena s tem, da je tožeča stranka zanjo izvrševala ogrevanje stanovanj, katerih lastnik je.
ZDR člen 7, 7/2, 109, 109/2. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 24, 24/6.
odpravnina - kolektivna pogodba
Ker je ureditev v kolektivni pogodbi glede odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za tožnico ugodnejša, je tožnica upravičena do razlike v odpravnini med izplačanim (na podlagi zakona) in po kolektivni pogodbi izračunanim zneskom (ob upoštevanju bruto in ne neto plače kot osnove za izračun).
vstop novega upnika v izvršbo - sklep o nadaljevanju postopka
Da je terjatev prešla na novega upnika, je dokazano s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v L. z dne 9.1.2006, ki je bil izdan v stečajnem postopku prvotnega upnika. Tak pravnomočen sklep veže tako sodišče kot stranke in ga v konkretnem primeru tudi ni bilo potrebno vročati niti dolžniku niti njegovemu pooblaščencu.
Po 381. členu Obligacijskega zakonika oziroma 297. člena Zakona o obligacijskih razmerjih je procesne obresti mogoče zahtevati le od neplačanih obresti, ne pa tudi od glavnice, in to samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Od splošnih zamudnih obresti se razlikujejo po tem, da splošne obresti tečejo od neplačane glavnice od zapadlosti glavnice do plačila, procesne obresti pa tečejo od zapadlih in neplačanih (zamudnih ali pogodbenih) obresti. V tej določbi je vsebovana izjema od splošnega pravila o prepovedi obrestnih obresti, določena v 375. členu OZ. Od vložitve zahtevka za plačilo procesnih obresti, ki jih lahko stranka zahteva le na zapadli znesek obresti, ne pa tudi od glavne terjatve, pa tečejo od glavne terjatve še naprej obresti po enaki obrestni meri, po kateri so tekle do takrat, od kapitaliziranega zneska zapadlih obresti pa po obrestni meri zakonskih zamudnih obresti.
Pri obeh sodiščih tožeča stranka uveljavlja od toženca M.L. plačilo (glavničnega) zneska 13.695.000,00 SIT. Glede na to je treba za odgovor na vprašanje, ali gre v obeh primerih za isto dejansko in pravno podlago tožbenega zahtevka, primerjati tožbene navedbe (historični dogodek), kakršne so bile podane v predmetni zadevi in v postopku pred delovnim sodiščem (3.odst. 189.čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da naj bi II. odstavek 253. člena KZ sankcioniral pridobitev premoženjske koristi z zlorabo kreditne ali bančne kartice zgolj storilcu osebno.
Iz besedila I. odstavka 253. člena KZ „kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ...“ je razvidno, da storilec ravna z namenom pridobitve sebi ali drugemu protipravno premoženjsko korist z obarvanim naklepom, kaznivo dejanje pa je takoimenovana čekovna goljufija.
V II. odstavku gre pri storilcu za enak obarvan naklep kot v prvem odstavku, torej namen, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, pravilnost takega zaključka pa je razvidna iz besedila „enako se kaznuje, kdor z namenom iz prejšnjega odstavka ...“, možni pa sta dve izvršitveni dejanji in sicer zloraba bančne kartice ali kreditne kartice. Besedilo zakonodajalca v II. odstavku „čeprav ve, da ob plačilu ne bo imel kritja in si tako pridobi premoženjsko korist“, sicer res ni jasno in natančno, vendar je pravilna in logična zgolj zgoraj navedena razlaga. Tudi iz uvodnih pojasnil k KZ 1995 (Ur. list RS, št. 63/94) je razvidno, da je zakonodajalec kaznivo dejanje čekovne goljufije samo dopolnil še z neupravičeno uporabo bankomata in zlorabo kreditne kartice, ne da bi imel namen ožiti kaznivo dejanje zgolj v korist storilca.
ugovor po izteku roka - dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev
Dolžnik je podal hkrati tudi ugovor po izteku roka na podlagi 3. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi z 56. čl. ZIZ; trdil je namreč, da naj bi se s predstavnikom upnika, D.P., dne 24.10.2005 ustno dogovorila za odlog plačila terjatve po sklepu o izvršbi. S tem je dolžnik očitno uveljavljal ugovorni razlog po 9. tč. 55. čl. ZIZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - vročitev ugovora upniku
Ne glede na to, da sicer res ni bilo podlage za tako postopanje sodišča prve stopnje, ko je ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, vročalo upniku, pa tako postopanje ne pomeni bistvene kršitve določb postopka, ki bi kakorkoli vplivala na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM20399
KZ člen 234a, 234a/1, 234a, 234a/1. ZKP člen 94, 94/1, 386, 94, 94/1, 386.
poslovna goljufija - goljufiv namen - stroški
Bistvene kršitve določb kazenskega postopka pritožba uveljavlja iz 8. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, zatrjuje namreč, da je prvostopno sodišče kršilo prepoved "reformatie in peius", ko je v ponovnem sojenju dopustilo okrožnemu državnemu tožilcu modifikacijo obtožbe, ki je za obdolženca manj ugodna oziroma se je s tem obdolžencu položaj v novem sojenju poslabšal, ter da so razlogi sodbe sami s seboj v nasprotju, oziroma so v nasprotju z listinskimi dokazi. Pritožba pa nima prav, saj sodišče prve stopnje ni kršilo zgoraj omenjene prepovedi, razlogi sodbe pa si tudi niso v nasprotju sami s seboj niti z listinskimi dokazi. Spremenjeni opis obtožbe za obdolženca ni strožji, ampak le konkretneje opiše obdolženčevo ravnanje. Sicer pa je obdolženčev zagovornik po modifikaciji obtožbe 13.12.2005 izjavil, da ne potrebuje dodatnega roka za pripravo obrambe, ter da še vedno meni, da gre pri obdolženčevem ravnanju za tipičen gospodarski spor in ne za očitano kaznivo dejanje poslovne goljufije. Pritožba tudi spregleda, da je oškodovanec izpovedal, da sta se z obdolžencem že pred dobavo blaga dogovorila za rok plačila 15 dni, ter da ima izpodbijana sodba na straneh 3 in 4 tudi razloge o tem, zakaj je prvostopno sodišče prepričano, da je obdolženec ravnal z goljufivim namenom že ob sklenitvi posla. Neutemeljeno zato pritožba prvostopnemu sodišču očita nasprotje sodbenih razlogov. Uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka zato niso podane.
Kršitev kazenskega zakona pritožba uveljavlja ne da bi navedla, iz katere točke 372. člena ZKP bi jo naj prvostopno sodišče storilo. Iz obrazložitve pritožbe pa izhaja očitek, češ, da izrek sodbe ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije po 234.a členu ZKP, "ker je preslepitev omenjena le v pravnem stavku in ni opisano, oziroma ne izhaja, da bi obdolženec oškodovanca preslepil s prikazovanjem, da bodo obveznosti poravnane". S tem pa pritožba uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP. Takemu stališču pritožbe ni moč pritrditi. Po mnenju pritožbenega sodišča opis kaznivega dejanja v obravnavanem primeru povsem zadošča, saj abstraktni opis kaznivega dejanja v izreku sodbe ni obvezen, če pa je v njem zajet, pa predstavlja s konkretnim delom opisa celoto. Zato ni potrebno, da bi se v izreku določeni znaki ponavljali, še posebej, če so v zadostnem obsegu konkretizirani že v abstraktnem delu opisa. Zato izrek sodbe, ki obdolžencu očita, da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti ob sklenitvi posla z lažnivim prikazovanjem, da bo naročeno blago v dogovorjenem roku plačal in je z neplačilom gospodarski družbi nastala premoženjska škoda, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja poslovne goljufije.