Sodišče je pravilno ugotovilo, da je na prvi strani pritožbe kot tožeča stranka označena pravna oseba. Spregledalo pa je, da je na zaključku pritožbe navedeno ime B.B., ki je dejansko tožeča stranka v tej pravdi. Ob taki protislovni označbi tožeče stranke v postopku in v posledici tega nejasnosti, kdo je pritožnik, bi moralo sodišče prve stopnje zahtevati ustrezno popravo po 108. členu ZPP oz. 336. členu ZPP.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za začasno odredbo
Tako, kakor zakonsko določilo razume tožnik pa bi pomenilo, da pri začasni odredbi s prepovedjo odtujitve in obremenitve nasproti zemljiškoknjižnemu lastniku ne bi bilo potrebno izkazati nobene od treh predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, ker takšne predpostavke že tako ali tako obstajajo, to pa ni bil namen zakonodajalca, zato zgolj povezovanje dveh predpostavk ne zadošča in mora predlagatelj začasne odredbe eno od predpostavk konkretno izkazati za verjetno.
Sodišče prve stopnje se pravzaprav ni ukvarjalo z dokazi tožeče stranke, temveč jim je vnaprej (a priori) določilo težo, ko jih je štelo za neverodostojne in neustrezne, čeprav za tak zaključek ni imelo pravne podlage (prosta dokazna ocena določena v 8. členu ZPP), še posebej pa ni imelo podlage v trditvah (ugovornih navedbah) tožene stranke.
Uspeha tudi ne morejo imeti pritožbena izvajanja, ki merijo na to, da izvedenka svojega dela ni opravila tako, kakor bi ga morala, saj je imel toženec v postopku na prvi stopnji možnost izvedenskemu mnenju nasprotovati, predlagati njegovo dopolnitev, zaslišanje izvedenke ali pa predlagati novega izvedenca gradbene stroke, vendar po dopolnitvi izvedenskega mnenja ni storil nič od tega in se tudi zadnje glavne obravnave ni udeležil.
Za obravnavano terjatev (izplačilo zavarovalne vsote ob nastanku zavarovalnega primera) določa zakon triletni zastaralni rok, ki začne teči od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala (1. odst. 380. člena ZOR.
Zahtevek, ki mu je sodišče ugodilo glasi, da je dolžan B.B. trpeti poplačilo iz svojega osebnega vozila za terjatev Z.d., ki jo ta ima zoper B.T. d.o.o., ne da bi bilo pri tem navedeno, za katero terjatev in v kolikšni višini gre, zato bi moralo sodišče postopati po 108. členu ZPP in zahtevati ustrezno popravo tožbe.
izvršitev sodbe delovnega sodišča v sporu delavca iz delovnega razmerja - taksna obveznost za predlog in sklep o izvršbi
V predmetni zadevi gre za izvršitev odločbe delovnega sodišča v sporu delavca iz delovnega razmerja, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da v skladu z 2.tč. 2.čl. Zakona o sodnih taksah, taksna obveznost za upnico sploh ni nastala.
darilna pogodba z elementi pogodbe o naročilu - namen darila
Tožeča stranka je preko hčerke prenesla na toženca znesek 1.000.000,00 SIT z namenom, da slednji uredi popravilo strehe na hiši, v kateri sta pravdni stranki živeli v skupnem gospodinjstvu. Gre za kombinacijo darila z naročilom (pri čemer naročilo učinkuje kot pogoj). Naročilo ni bilo izpolnjeno iz razlogov, za katere je odgovorna tožeča stranka. Pri tožencu še vedno podan namen za izvršitev popravila strehe in je zato tožbeni zahtevek za vrnitev izročenega denarja neutemeljen.
javni uslužbenec - sodno varstvo - nedenarna terjatev - količnik za določitev plače - pogodba o zaposlitvi
Zahtevek za priznanje višjega količnika za določitev osnovne plače ne sodi med čiste denarne terjatve, za katere bi bilo dopustno neposredno sodno varstvo. Tožnik bi zato moral, da bi bila njegova tožba dopustna, predhodno uveljavljati svojo pravico pri delodajalcu, s čimer bi lahko dosegel višji količnik za določitev osnovne plače za naprej (od podaje zahteve za varstvo pravic dalje), ne pa tudi za nazaj, saj je bila v tem času njegova plača določena s pogodbo o zaposlitvi, katere ni izpodbijal.
Po 3. odstavku 153. člena ZPP sodišče opusti izvedbo dokaza, če predujem ni založen v odrejenem roku in glede na vse okoliščine (npr. v zvezi z dokaznim bremenom) presodi, kakšen pomen ima to, da stranka ni v roku založila predujma. Ko delavec od delodajalca vtožuje denarne terjatve iz delovnega razmerja, delavec zgolj zatrjuje, da mu delodajalec dolguje plačilo, saj negativnih dejstev (neplačila) ne more dokazati, delodajalec pa dokazuje neutemeljenost delavčevega tožbenega zahtevka. Ker je dokazno breme v tovrstnih sporih na delodajalcu, bi bil le v primeru, če bi bilo plačilo predujma za izvedenca finančne stroke naloženo delodajalcu, in ga le-ta ne bi plačal, možen zaključek, da ni dokazal neutemeljenosti vtoževane terjatve. Ni pa pravilen zaključek, da delavka zaradi neplačila predujma v odrejenem roku ni dokazala utemeljenosti svoje terjatve.
ZPP člen 214, 214/1, 215, 214, 214/1, 215. ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - dokazno breme - dejstva
Po določbi prvega odstavka 82. člena ZDR o dokaznem bremenu je delodajalec dolžan dokazati utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar pa to ne pomeni, da ne velja tudi prvi odstavek 214. člena ZPP, ki določa, da ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka priznala med postopkom pred sodiščem.
redna odpoved - pogodba o zaposlitvi - krivdni razlog - krivda - neprištevnost
Neprištevnost kot posledica duševnih motenj izključuje krivdo. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita, če je dokazana neprištevnost delavca v času storitve kršitev pogodbenih obveznosti.
OZ člen 46, 49, 59, 59/1, 84, 46, 49, 59, 59/1, 84.
razveljavitev - zmota - prevara - reintegracija
Ker se je tožnica pred podpisom izvensodne poravnave, s katero se je odpovedala zahtevku po reintegraciji, pri direktorju tožene stranke pozanimala, kaj pomeni reintegracija, ta pa ji je odgovoril da to ne pomeni nič oz., da pomeni, da so vsi zahtevki do države in zavoda poravnani, povprečna skrbnost pa od tožnice ni terjala, da se še pri kom drugem prepriča o njej neznanem pojmu, je bila tožnica pri sklenitvi poravnave v bistveni in opravičljivi zmoti. Obljuba direktorja tožene stranke, da se bo tožnica lahko zaposlila v drugi družbi, v kateri je prav tako direktor, pa je prevara in tako dodaten razlog za razveljavitev poravnave.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - pogoj - rok
Dolžnost delodajalca po tretjem odstavku 88. čl. ZDR, da mora preveriti, ali je možno delavca zaposliti pod spremenjenimi pogoji, velja le glede možnosti zaposlitve pri tem delodajalcu, ne pa tudi pri drugih delodajalcih. Objava večjega števila prostih delovnih mest po podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne predstavlja kršitve navedene obveznosti delodajalca. Ker so bila prosta delovna mesta razpisana le za določen čas treh mesecev, tudi ne predstavljajo ustrezne zaposlitve, saj je kot ustrezno zaposlitev možno šteti le zaposlitev za nedoločen čas.
Začetka roka, v katerem mora delodajalec podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče šteti že od prvih znakov, ki kažejo na neuspešno poslovanje oziroma na to, da bi lahko delodajalec zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov delo organiziral drugače ali ga ukinil. Poslovni razlog, zaradi katerega se odpoveduje pogodba o zaposlitvi, nastane z odločitvijo delodajalca, da takšnih delovnih mest ne bo več ohranil oziroma, da bo opustil določeno dejavnost. Šele z dnem takšne odločitve pri delodajalcu v resnici preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZP-1 člen 156, 156/1, 163, 163/11, 156, 156/1, 163, 163/11.
prepoved reformatio in peius - bistvena kršitev določb postopka
Če v izreku sodbe ni vseh zakonitih znakov očitanega prekrška, se ob upoštevanju načela prepovedi reformatio in peius postopek zaradi prekrška lahko le še ustavi, ker dejanje, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ni prekršek.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - program razreševanja presežnih delavcev - rok
Direktor tožene stranke je sprejel sklep, da v roku treh mesecev preneha potreba po delu 19 delavcev. Tem delavcem je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 18 oz. 26 dni po izdaji direktorjevega sklepa, kar je v okviru 30-dnevnega roka iz 1. odstavka 96. člena ZDR. Ker je bilo pri toženi stranki zaposlenih 68 delavcev, je šlo za kolektivni odpust in je bila tožena stranka dolžna izdelati program razreševanja presežnih delavcev.
vozniško dovoljenje - prenehanje veljavnosti - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Izrek izpodbijanega sklepa se nanaša na storilca, obrazložitev pa na drugo osebo. Zaradi tega nasprotja ni mogoče preizkusiti izreka izpodbijanega sklepa.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je nezakonita, če delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile že predmet pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovitve kršitve, ter zaradi kršitev, ki so bile storjene že v času pred podajo pisnega opozorila.
odredba o strokovnem pregledu udeležencu prometne nesreče
Dejstvo je namreč, da je v primeru prometne nesreče obveznost odreditve strokovnega pregleda mišljena za primere, ko udeleženec prometne nesreče zaradi različnih okoliščin ne more opraviti preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ali pa ga ne more opraviti na način, ko ne bi bilo pomislekov v ustreznost in strokovnost njegove izvedbe. Okoliščine, ki takšen ustrezen preizkus alkoholiziranosti zgolj z alkotestom onemogočajo so najrazličnejše, pri čemer po mnenju pritožbenega sodišča ne zgolj telesne poškodbe udeleženca v prometni nesreči, temveč tudi psihične okoliščine po prometni nesreči, kot so šok, strah, pretresenost zaradi nevarnosti dogodka oziroma vse tiste okoliščine, zaradi katerih preizkušanec ne bi mogel ustrezno izvesti preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ali ne bi v popolnosti razumel odredbe o opravi tega preizkusa in vse posledice, v kolikor se po takšni odredbi ne bi ravnal.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po določilu 90. člena ZDR gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, za te spore pa ZDSS v 2. odstavku 22. člena določa, da delodajalec trpi svoje stroške postopka ne glede na njegov izid.