ZOR člen 388, 392, 392/4, 1019, 1019/3, 388, 392, 392/4, 1019, 1019/3. ZPPSL člen 112, 112/1, 115, 112, 112/1, 115.
poroštvo - zastaranje - pretrganje zastaranja - prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku
Prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku, začetim nad tem dolžnikom, pretrga zastaranje. To pretrganje pa učinkuje tudi v razmerju do poroka.
ZZZDR člen 130, 130. ZIZ člen 17, 55, 55/1-8, 17, 55, 55/1-8.
izvršba zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočne sodbe - vezanost sodišča na izvršilni naslov - prenehanje preživninske obveznosti - dogovor pred centrom za socialno delo - sporazum staršev
Iz navedb dolžnika in upnice v odgovoru bi se dalo razbrati, da sta bila sporazumna, da v spornem obdobju dolžnik preživlja otroka, ki je dejansko bil pri njem v varstvu in vzgoji, kar bi lahko kazalo na njun drugačen dogovor glede načina varstva, vzgoje in preživljanja glede na izvršilni naslov. Če bi to namreč upnica odobrila oz. s tem soglašala, bi na ta način dolžnik svojo preživninsko obveznost izpolnil. To pa bi pomenilo prenehanje terjatve.
izvršba na plačo dolžnika - samostojni podjetnik - ustavitev izvršbe
Upnica je na ta poziv sicer odgovorila in v vlogi z dne 18.1.2001 sporočila, da je dolžnik samostojni podjetnik in ima svojo taksi službo "Š. t.". To pa dejansko onemogoča potek izvršilnih dejanj z rubežem dolžnikove plače. Izvršba na plačo je namreč dovoljena le v primerih, ko je dolžnikov delodajalec tretja oseba, ne pa dolžnik sam.
izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati
Predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP so rezultati formalnih, vendar nepravilno opravljenih procesnih dejanj (dokazi) in rezultati nekaterih neformalnih, četudi pravilno opravljenih poizvedbenih dejanj (obvestila). Če bi sodišče smelo opreti sodbo na dokaze, ki so bili pridobljeni nezakonito bi s tem kršilo temeljno načelo kazenskega postopka, po katerem ne sme biti obsojen nihče, ki je nedolžen, storilcu kaznivega dejanja pa mora biti izrečena kazenska sankcija ob pogojih, ki jih določa kazenski zakonik, in na podlagi zakonitega postopka (prvi odstavek 1. člena ZKP), medtem ko bi z opiranjem sodbe na določena obvestila obšlo posebne pogoje, pod katerimi lahko ta obvestila postanejo dokazi, s čemer kazenski postopek znova ne bi bil izveden zakonito.
ZKP ne določa načina in obličnosti kako se poda predlog za pregon storilca s strani oškodovanca. Pomembno je, da je oškodovančeva volja po kazenskem pregonu storilca kaznivega dejanja jasno izražena. Ni pomembno, ali je bila kazenska ovadba, ki jo je podal oškodovanec podpisana ali ne, kot tudi ne, ali jo je podal po telefonu ali neposredno na zapisnik ter kje je bila ovadba sprejeta.
Tožnik vtožuje lastninsko pravico na "približni površini 8 m2" parcele, ki jih je v situacijskem načrtu sam označil s točkami C, E in F. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je nedoločen, tožnik pa s tožbo ne zahteva geodetske odmere zemljišča.
izvedensko delo – stroški in nagrada – upoštevanje inflacije pri izračunu cen geodetskih storitev
Točka 3.1. tarifnega dela cenika za izvajanje geodetskih storitev je pojasnilna norma, ki določa, kako je minister za okolje pri izdaji cenika za izvajanje geodetskih storitev izračunal cene geodetskih storitev. To pa ne pomeni, da lahko izvedenec sam obračunava inflacijo na dan izdelave izvedeniškega mnenja in takega pooblastila v ceniku nima.
Tožnik torej ni dokazal, da bi razlaščeno zemljišče imelo status nezazidanega stavbnega zemljišča pred začetkom postopka razlastitve, zato tudi ni upravičen do višje odškodnine za razlaščeno zemljišče, kot je bila sporazumno dogovorjena in izplačana pravnemu predniku.
V skladu z 32. členom SPZ je mogoče zahtevati sodno varstvo pred motenjem oz. odvzemom posesti v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Tožnica je pravno varstvo zaradi motenja posesti zahtevala prepozno, to je po preteku enega leta odkar je motenje nastalo.
malomarno izdelan potni list - odškodninska odgovornost države - teorija o adekvatni vzročnosti - pretrgana vzročna zveza
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno uporabilo teorijo o adekvatni vzročnosti, po kateri je kot pravnoupošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do škodne posledice.
zavrnilna zamudna sodba - sklepčnost tožbe - zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - izvedba glavne obravnave
Če je sodišče menilo, da v zadevi ni izpolnjen pogoj iz 2.tč. 1.odst. 318.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe tudi to, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, je spregledalo, da odsotnost te predpostavke nima za posledico izdaje zavrnilne sodbe.
Glavno obravnavo bi moralo sodišče opraviti ne le zato, ker je ocenjevalo dokaze, temveč tudi zato, ker je tožbo že vročilo toženi stranki v odgovor, kar je imelo za posledico vzpostavitev kontradiktornosti.
stranke pogodbenega razmerja - izpolnitev obveznosti
Dejstvo, da toženka nima urejenega razmerja do uporabnika, ki se oskrbuje z vodo iz istega priključka, za njeno obveznost plačati tožeči stranki vtoževane zneske, ni pomembno.
ZIZ člen 9, 9/4, 226, 226/3, 227, 9, 9/4, 226, 226/3, 227. ZPP člen 212, 212.
izterjava izrečene denarne kazni - nenadomestna izpolnitev - dopustitev - nesuspenzivnost ugovora in pritožbe v izvršilnem postopku - dokazno breme
Po 226. členu ZIZ sodišče dolžniku, ki se upira izvršitvi dejanja, ki ga lahko opravi le on, določi primeren rok za izpolnitev obveznosti, naloži pa mu tudi plačilo denarne kazni, katere prvenstveni namen ni kaznovanje dolžnika, pač pa vplivanje na njegovo voljo, da bo zaradi take (zagrožene ali že izrečene) kazni vendarle izpolnil obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Ker gre v predmetni zadevi za dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnica, nosi slednja tudi dokazno breme, da je pravočasno izpolnila svojo obveznost, kar bi imelo za posledico neutemeljenost izterjave izrečene denarne kazni.
Bistveno za urejanje meje v sodnem nepravdnem postopku je, da je meja sporna. To, da je meja sporna, pa predlagateljica v predlogu za obnovitev meje ni navajala, nasprotno, iz navedb in trditev predlagateljice v predlogu izhaja, da gre le za nerazpoznavnost meje, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tak predlog zavrglo in pojasnilo, da se tovrstna obnova meje opravi v ustreznem upravnem postopku.
ZPP člen 245, 245/1, 245/4. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 42.
nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - več sodelujočih izvedencev
Kako se izračunava nagrada, ki pripada izvedencu je določeno v Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/2002 - v nadaljevanju Pravilnik), ki v 42. členu določa, da se za izračun nagrade za izvedensko in cenilsko delo uporablja točkovna tarifa določena v pravilniku. Nagrada se torej določi za izdelavo izvedenskega dela in ne za delo posameznega izvedenca, ki je pri izdelavi sodeloval.