pridržanje oseb v zdravstveni organizaciji - pravica do osebne svobode - namen pridržanja - varstvo v domu za starejše občane
Sodišče v postopku pridržanja osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji, torej v psihiatrični bolnišnici, odloča le tedaj, ko pridrži psihiatrična bolnišnica osebo na zdravljenju v zaprtem oddelku brez njene privolitve ali odločbe sodišča (1. odst. 71. čl. ZNP) in ne, ko je treba zagotoviti osebam, ki se nahajajo v institucionalnem varstvu v domu za starejše občane ustrezno varstvo v taki ustanovi.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje je imelo v sporočilih podlago, da v skladu z 2. odst. 141. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izvršbo na računu pri organizaciji za plačilni promet ustavi.
Glede na to, da je bil v predmetni zadevi rubež dolžnikovih premičnin opravljen dne 3.5.2005, takrat pa je določilo 2. odst. 88. člena ZIZ veljalo v takem besedilu, da je moral upnik v roku enega leta od dneva oprave neuspešnega rubeža predlagati ponoven rubež, je jasno, da ta rok še ni potekel.
ZIZ člen 53, 54, 57, 53, 54, 57. ZPP člen 106, 106.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - vročanje ugovora upniku - zadostno število izvodov ugovora
Ker sodišče ugovora ni bilo dolžno posredovati v odgovor upniku, tudi ni imelo podlage zahtevati od vložnika še en izvod ugovora, kar pomeni, da je brez zakonitega razloga pritožnika pozivalo na dopolnitev vloge.
stroški do začetka stečajnega postopka - predujem za kritje stroškov
Predlagateljica zatrjuje zgolj, da predujma glede na svoje ekonomsko in socialno stanje ni sposobna poravnati. Ta okoliščina po stališču pritožbenega sodišča na višino predujma ne more vplivati.
Dolžnik je v svojem ugovoru navajal, da je vse račune zavrnil, ker dolžnik z upnikom ni sklenil nobene pogodbe, na podlagi katere bi bile lahko izdane fakture. To pa pomeni, da je dolžnik prerekal nastanek pravnega razmerja, uveljavljal je torej negativno dejstvo, ki ga je dolžan dokazovati upnik in ne dolžnik. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prave stopnje.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZDR člen 108, 108/1, 108, 108/1.
prenehanje družbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odst. 108. člena ZDR je, da je bil postopek za prenehanje delodajalca uveden zakonito. Pogoj za zakonitost sklepa o prenehanju delodajalca po skrajšanem postopku brez likvidacije (394. čl. ZGD/93) je tudi, da ima delodajalec urejena vsa razmerja z delavci. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen, ker je tožena stranka šele na podlagi sklepa o prenehanju delodajalca po skrajšanem postopku delavcem redno odpovedala pogodbe o zaposlitvi.
ZGD člen 580, 580/, 580/2, 580/6. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 37, 37/1.
terjatve iz delovnega razmerja – družba z omejeno odgovornostjo – izbris družbe iz sodnega registra – aktivni družbenik – odgovornost družbenika za terjatve zoper družbo
Toženo stranko je šteti kot aktivnega družbenika, ki odgovarja za obveznosti izbrisane družbe, saj je imela kot zakoniti zastopnik in družbenik družbe z omejeno odgovornostjo možnost bodisi preprečiti uradni izbris družbe iz sodnega registra na način, da bi zagotovila pravočasno uskladitev z določbami ZGD, bodisi predlagati uvedbo postopka likvidacije ali stečaja kot oblike prenehanja gospodarske družbe. Četudi tožena stranka ni bila edina s takšnim položajem, to ne vpliva na pravilnost odločitve, da je odgovorna za vtoževane terjatve iz delovnega razmerja, ki zoper izbrisano družbo nastale pred izbrisom.
Na podlagi 79. čl. ZZK-1 dovoli sodišče zaznambo spora o pridobitvi pravice, če je vložena tožba proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oz. gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oz. po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti oz. na drug izviren način. Iz tožbe, ki so jo predlagatelji priložili predlogu za vpis zaznambe spora, pa izhaja, da predlagatelji v navedbah sicer res zatrjujejo izviren način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ki je v zemljiški knjigi sedaj vpisana na podlagi pogodbe, sklenjene med toženima strankama na drugo toženo stranko, vendar pa sta oba zahtevka v predlogu tožbe oblikovana kot obligacijska zahtevka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - invalidnost
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnega razloga je nezakonita, ker je delodajalec poskušal drugemu delavcu (invalidu III. kategorije invalidnosti) zagotoviti primerno delovno mesto v skladu z omejitvami iz odločbe ZPIZ tako, da ga je zaposlil na tožničinem delovnem mestu. Navedeno ne dokazuje, da so obstajali resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ter da je bilo onemogočeno nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZZK-1 člen 150, 150/2, 161, 161/3, 150, 150/2, 161, 161/3.
pogoji za vpis lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice - izvirnik pogodbe
Pravila 2. odst. 150. čl. ZZK-1 se ne more zaobiti s sklenitvijo pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, saj lahko predlagateljema izda zemljiškoknjižno dovolilo samo njun pravdni prednik.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2, 244.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela zaradi bolezni
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana po 6. alinei 1. odst. 111. člena ZDR, je nezakonita, ker tožnik v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni kršil navodil pristojnega zdravnika, saj mu je osebna zdravnica (člen 233/2 Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja) dovolila, da lahko iz kraja svojega bivanja v Sloveniji odpotuje v Banja Luko.
ZOR člen 387, 387. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
aktivni družbenik - stanje ob izbrisu družbe - odvzem poslovne sposobnosti - pripoznava dolga
Za presojo, ali je drugega toženca šteti kot aktivnega ali kot pasivnega družbenika, je odločilno stanje v času izbrisa družbe, ne pa stanje v času nastanka obveznosti.
Dejstvo, da je bil drugemu tožencu postavljen skrbnik, njegovega položaja v družbi ne spreminja, saj skrbnikova aktivnost ni mogla nadomestiti aktivnosti drugega toženca v družbi, v odvisnosti od katere se presoja njegova odgovornost.
ustavitev izvršbe - nepridobitev ločitvene pravice
3. odst. 131. čl. ZPPSL res določa, kot pravilno opozarja tudi pritožnica, da ločitvene pravice ostanejo v veljavi, če se stečajni postopek ne opravi zaradi razlogov, navedenih v 99. čl. tega zakona. Vendar pa v obravnavanem primeru upnica takšne pravice ni pridobila, zgolj s tem, da je bila izvršba dovoljena (s sklepom z dne 28.9.2004) se to ni zgodilo.
V trenutku, ko neposredni posestnik (najemnik stanovanja) izgubi naslov za neposredno posest (najemna pogodba preneha veljati), ima posredni posestnik (lastnik stanovanja) pravico do samopomoči, če so izpolnjeni pogoji za njeno uporabo.
začasna odstranitev z dela - disciplinska kršitev - javni uslužbenci
Pogoji za začasno odstranitev z dela so izkazani, ker je bil zoper tožnico uveden disciplinski postopek zaradi suma storitve težje disciplinske kršitve, ki ima znake kaznivega dejanja in se preganja po uradni dolžnosti, ker je v zapisnik o prometni nesreči, ki jo je obravnavala, vpisala osebi, ki v nesreči nista bili udeleženi. Takšno tožničino ravnanje je v nasprotju z delom policista, ki je ravno v tem, da odkriva kazniva dejanja, zaradi česar bi nadaljnja prisotnost tožnice na delu škodovala interesom Policije.
obligacijsko razmerje – uporaba predpisa, ki je veljal na dan nastanka obligacijskega razmerja
Za obligacijska razmerja velja načelo, da je treba uporabiti za njihovo presojo tisti predpis, ki je veljal na dan nastanka obligacijskega razmerja, v konkretnem primeru torej predpis, ki je veljal na dan nastanka škode – prometne nesreče. To načelo je razvidno tudi iz določbe 1060. čl. OZ, po katerem se določbe tega zakonika ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakonika. Po 1. odst. 1. čl. OZ pa se za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni, uporabljajo določbe tega zakonika glede vprašanj, ki niso urejena v takem zakonu. Ker v ZZVZZ-G ni posebej urejeno vprašanje, ali se uporabljajo določbe ZZVZ-G tudi na primere, ki so nastali pred njegovo uveljavitvijo, je treba vsekakor uporabiti omenjeno načelo.
etažna lastnina - stroški skupnih delov stavbe - pasivna legitimacija - enostranski poseg v pogodbeno razmerje
Stroški ogrevanja iz skupne kotlovnice predstavljajo potrebne stroške uporabe sistema centralnega ogrevanja kot skupnega dela stavbe. Zato je v tem delu materialnopravno zmotno drugačno izhodišče, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Ker gre za stroške, ki nastajajo znotraj skupne kotlovnice kot skupnega dela stavbe, je odgovor na vprašanje obveznosti za povrnitev založenih stroškov potrebno reševati v okviru določb Stvarnopravnega zakonika, ki urejajo razmerja med etažnimi lastniki (členi 115 - 118). Sodišče prve stopnje je v tem okviru sicer ugotovilo, da so etažni lastniki s pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij uredili način in merilo kritja tovrstnih skupnih stroškov. Ob takšni ugotovitvi pa je materialnopravno zmotno nadaljnje sklepanje sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s tem, ko je tožena stranka fizično onemogočila dotok tople vode centralnega ogrevanja iz skupne kotlovnice v prostore št. 5 in 6, izgubila upravičenje zahtevati povračila pripadajočih stroškov ogrevanja za ta dva prostora. Etažni lastniki so dolžni kriti stroške iz skupnih delov zgradbe sorazmerno z njihovim solastniškim deležem (115. člen SPZ), oziroma v okviru meril dogovorjenih s pogodbo o medsebojnih razmerjih (1. alineja 1. odstavka 116. člena SPZ). Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more poseči v pogodbeno dogovorjena razmerja po 116. členu SPZ.