ZVJS člen 3, 3. ZOR člen 154, 154/1, 158, 154, 154/1, 158.
poškodba izven smučarske proge - odgovornost upravljalca smučišča - nevarno mesto - varovalna mreža
Ker je hišica izstopne postaje stala na skoraj ravnem terenu, vsekakor ni mogla predstavljati nevarnega mesta, ki bi ga bilo potrebno zavarovati z zaščitno varnostno ograjo, pa čeprav so do te hišice lahko smučarji prismučali direktno s smučišča.
darilna pogodba - preklic darila - overitev podpisa na izjavi
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je v juniju 2000 prišlo do sklenjene ustne darilne pogodbe, dogajanje v letu 2001, ko si je tožnica premislila in zahtevala v letu 2000 podarjeni denar nazaj, ni bistveno. Tudi če bi priče potrdile to, kar je zatrjeval tožnik, da je namreč tožnica v letu 2001 po telefonu pozvala toženko, naj ji vrne denar, odločitev ne bi bila drugačna, kot je sprejeta. Preklic darila je namreč tudi po pravnih pravilih ODZ, ki jih je v tej zadevi pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje, bil dopusten samo ob obstoju kogentnih razlogov, ki se v tej zadevi niso zatrjevali.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 51, 51/1, 51/2, 59.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - delež zakoncev na skupnem premoženju
Potrebno je upoštevati celovitost odnosov zakoncev v obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja in predstavljajo dohodki le enega od elementov, ki jih je mogoče upoštevati pri ugotavljanju deleža na skupnem premoženju, ker niso nič manj pomembne tudi ostale oblike dela.
Tisto premoženje, ki ga zakonec npr. podeduje ali dobi kot darilo je njegovo posebno premoženje, s katerim samostojno razpolaga in ga lahko tudi vloži v skupno premoženje, pri določitvi deležev na skupnem premoženju pa je tak vložek posebnega premoženja pravno odločilnega pomena.
Odločitev o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju pomeni pravno presojo, ki ima podlago v materialnopravni normi (in ne v določbi 216. čl. ZPP); z njeno razlago sodišče oceni, kaj naj upošteva kot prispevek k skupnemu premoženju.
ZJSRS člen 21, 21/5, 28, 28/3. ZIZ člen 17, 17/1-3. ZDSS člen 7.
stvarna pristojnost – terjatev jamstvenega in preživninskega sklada po 28/3. čl. ZJSRS – socialni spor – premoženjski spor – zakonska cesija
V predmetni zadevi ne gre za socialni spor v smislu določb 7. čl. ZDSS, ampak za premoženjski spor, kjer je jamstveni in preživninski sklad na podlagi zakonske cesije vstopil v razmerje do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilih preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopka (3. odst. 28. čl. ZJSRS).
ZPP člen 244, 245, 252, 252/2, 244, 245, 252, 252/2.
postavljeni izvedenec - več izvedencev - nagrada
Kadar izvedenec meni, da je treba ugotoviti določene okoliščine, potrebne za izdelavo mnenja, se mora s tako zahtevo obrniti na sodišče (v skladu z 2. odst. 252. čl. ZPP), ki mora o tem odločiti.
ZIZ člen 40, 43, 43/2, 40, 43, 43/2. ZPP člen 105, 339, 339/2-12, 105, 339, 339/2-12.
vročanje sklepa o izvršbi - dejansko prebivališče - ustavitev izvršbe - razveljavitev sklepa o izvršbi
Ni pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je sklep o izvršbi z dne 12.10.2005 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo. Sodišče prve stopnje namreč ne more samo svojega sklepa, ki ga je izdalo, razveljaviti, kajti s tem je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 12. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.
Glede na usklajena izračuna obeh izvedencev in dejstva, da je tožnik prilagodil svoj zahtevek zanj manj ugodnemu mnenju, pa je tudi po stališču pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je dokazni predlog toženca o postavitvi tretjega izvedenca gradbene stroke zavrnilo (tretji odstavek 254. člena ZPP).
Izpodbijani sklep je pravzaprav izdan preuranjeno. Prav tako pritožnik pravilno opozarja na nelogičnost odločitve, da bi moral nasprotni udeleženec v pravdi dokazovati višino predlagateljičinega deleža na skupnem premoženju (in ne svojega).
ZOR člen 200, 200. Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju člen 7, 7.
odškodnina - zdravo življenjsko okolje - kršitev pravice osebnosti - imisije
Prvostopno sodišče je premalo upoštevalo, kako navedene povečane imisije in obremenitev okolja vplivajo konkretno na tožnico kot oškodovanko. Potrebno je upoštevati lego stanovanjske hiše oziroma oddaljenost od ceste. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje stoji hiša tožeče stranke šest metrov od osi ceste in dva metra od roba ceste in da gledajo na Cankarjevo ulico štiri okna spalnice in dnevne sobe. Glede na takšno oddaljenost doma tožeče stranke od vira imisij sodišče sploh ne dvomi v izpovedbo tožeče stranke o tem, da jo je bilo strah, da se bo hiša podrla, da se je cela hiša tresla, da je bilo stanovanje zaradi izpušnih plinov črno in vedno prašno. Iz navedenega tudi izhaja, da tožeča stranka utemeljeno ni mogla odpirati oken, da zaradi hrupa ponoči ni mogla spati. Zaradi vsega tega je deset let živela napeta in v stresu. Potrebno je upoštevati tudi osebne okoliščine stranke, predvsem dejstvo, da je živela sama, da je starejša oseba in da je bila cele dneve doma, kar kaže na to, da je dejansko ves čas bivala v obremenjenem okolju in da se je to upravičeno poznalo na njenem duševnem ravnovesju in kvaliteti življenja. Res je sicer, da čas prinaša razvojne spremembe in nedvomno povečan promet ter bolj obremenjujoč vpliv prometa tudi v drugih, predvsem urbanih okoljih, kar zahteva večjo toleranco krajanov pri prenašanju teh obremenjujočih vplivov, vendar pritožba tožene stranke prezre, da je podlaga odškodninske odgovornosti tista prekomerna obremenitev, ki presega normalne meje in je zato ljudje v določenih prizadetih okoljih niso dolžni več prenašati, saj jim Ustava RS in predpisi zagotavljajo pravico do bivanja v zdravem življenjskem okolju. Glede na stopnjo tožničinih duševnih bolečin in neugodnosti ter časovno obdobje, v katerem je morala prenašati kvarne vplive povečanega prometa, je moralo pritožbeno sodišče sodbo v tem delu spremeniti in odškodnino zvišati na celoto vtoževanega zneska (2,500.000,00 SIT), ki po oceni sodišča druge stopnje opravičuje ustrezno satisfakcijo v obliki primerne denarne odškodnine.
Ko pritožnik izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, obenem trdi, da je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Drugačna dokazna ocena pritožnika od tiste, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, temveč pritožnik s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Objektivni element motenja posesti je tudi protipravnost in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le s takimi dejanji in ravnanji, ki so protipravna, torej taka, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu oz. dejanja in ravnanja, za katere stranka nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi.
V primeru trčenja osebnega vozila in kolesa se uporabljajo pravila o objektivni odgovornosti. Ko se uporabljajo ta pravila, pa krivda ni predpostavka odškodninske odgovornosti, saj temelji objektivna odgovornost na odgovornosti za vzrok in ne na odgovornosti za protipravno ravnanje.
plačilo zavarovalnine - poravnava - stanje invalidnosti - nova poškodba
Kdaj je bilo zaključeno zdravljenje po poškodbi z dne 26.06.1999 je ugotovil izvedenec medicinske stroke, ki ga je postavilo sodišče. Zapisal je, da je bilo v prvi fazi zdravljenje zaključeno 13.02.2000. To pa pomeni, da je bilo zdravljenje zaključeno pred sklenitvijo poravnave in se izkažejo za neutemeljena vsa tožnikova izvajanja, da je bila poravnava sklenjena preuranjeno, ko stanje invalidnosti še ni bilo dokončno. Tožnik pa se je ponovno poškodoval 12.02.2001, (kar je prav tako ugotovil izvedenec medicinske stroke) to je leto dni po zaključenem zdravljenju in tudi po vložitvi tožbe v tej pravdni zadevi. Tako se izkaže kot pravilen zaključek sodišča prve stopnje o pomanjkanju zatrjevanja pravno pomembnih dejstev s strani tožnika, saj ta invalidnosti po poškodbi z dne sploh ni uveljavljal, čeprav bi to glede na določilo 9. odstavka 13. člena splošnih pogojev tožene stranke lahko storil, ker je prišlo do ponovne poškodbe že prej poškodovanega uda.
smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - dedna transmisija
Za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ (čeprav je preživel zapustnika) in nima sposobnosti biti stranka. Za zapustnikove dediče sodišče lahko razglasi dediče med postopkom preminulega dediča, ki so z dedovanjem po njem v celoti vstopili v njegov položaj, tudi v pravico dedovanja po zapustniku. 134. člen ZD je primer dedne transmisije, po kateri dedna pravica umrlega dediča preide na njegove dediče.
Če sodišče zavrne predlagateljev predlog za ustanovitev nujne poti in predlagatelj ponovno vloži predlog za določitev nujne poti preko iste nepremičnine, za kar v obravnavani zadevi tudi gre, se tak zahtevek ne more zavreči zgolj zato, ker je bil že pravnomočno zavrnjen. Načelo ne bis in idem pride v poštev le, če je zahtevek za določitev nujne poti identičen prvemu in ima tudi enako pravno in dejansko podlago.
ZIZ člen 67, 67/2, 67, 67/2. OZ člen 190, 190/3, 190, 190/3.
neupravičena pridobitev - odpadla podlaga
Zmotno je mnenje pritožbe, da tožeča stranka ne more vložiti tožbe z obogatitvenim zahtevkom, če ni pred tem vložila predloga za nasprotno izvršbo. Dolžnik svoje terjatve ne more uveljavljati v pravdnem postopku le, dokler bi jo lahko uveljavljal v izvršilnem postopku.
Iz doslej razloženega sledi tudi, da je odpadla podlaga za prisilno izterjani (in vtoževani) znesek. To pomeni, da je obogatitveni tožbeni zahtevek utemeljen (3. odst. 190. člena OZ). Doslej razloženemu pritožbeno sodišče dodaja, da se v okviru obravnavanega tožbenega zahtevka ne more ukvarjati z vprašanjem obstoja terjatve, ki je bila predmet sporne izterjave.
V primerih, ko je eno smerno vozišče širše kot drugo in ko določeno vozilo zaradi svojih dimenzij za varno vožnjo potrebuje skoraj celotno enosmerno vozišče ali še več, ni mogoče govoriti o vožnji v nasprotju z II. odst. 25. čl. ZVCP-1, temveč je srečanje z drugim vozilom v takšnih okoliščinah potrebno presojati z vidika prometnih pravil o srečanju vozil.
dejanje ni prekršek - ustavitev postopka - poskus prehitevanja
Namen voznika, da začne s prehitevanjem vozila pred seboj, ki ga voznik izkaže tako, da se približa sredinski črti ali zapelje le nekoliko čez njo, da bi preveril promet iz nasprotne smeri, še ne pomeni, da je začel s prehitevanjem.
Površno navedene okoliščine, upoštevane pri odmeri sankcij obdolženki, ki ne povedo jasno, zakaj se je sodišče prve stopnje odločilo za izrek sankcij, kot izhajajo iz izreka sodbe o prekršku, in v kakšnem odnosu so do predpisanih sankcij, ne odražajo načela individualizacije sankcij.