Po vsebini je predmetna služnost, katere obstoj je z izpodbijano sodbo ugotovilo sodišče prve stopnje, pozitivna služnost, saj je tožnici z njo dovoljena hoja po obstoječih stopnicah. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo 2. odstavek 50. člena ZTLR, ki nalaga breme vzdrževanja naprave, ki je potrebna za izvrševanje služnosti (v našem primeru so to stopnice), lastniku gospodujoče stvari, zato je tudi pravilno ocenilo, da za zahtevek po obnovi stopnic glede na tožbene trditve ni pravne podlage.
ZZK člen 21, 101, 21, 101. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/1, 243, 243/1, 244, 244/1.
vknjižba v zemljiško knjigo - vzpostavitev prejšnjega stanja - neveljavnost vknjižbe - prenos lastninske pravice - izbrisna tožba - izdaja sodbe
Tožeča stranka je vložila izbrisno tožbo. Če je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini, sodišče na podlagi take tožbe te osebe ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, torej gre za izbris izpodbijane vknjižbe. Vpis v zemljiško knjigo mora biti namreč opravljen tudi v skladu s predpostavkami, ki jih predvidevajo predpisi materialnega prava. Ko je enkrat vpis opravljen, nastopi sicer izpodbojna domneva, da pravica, ki je vpisana, obstaja in da je oseba, ki je vpisana (v konkretnem primeru toženec) tudi objekt te pravice in je opravljeni vpis tudi po materialnem pravu pravilen. Če pa ni, mora tisti, ki meni, da je nasprotno, to dokazati, in tak vpis izpodbijati z izbrisno tožbo. Pravilno je zato zahtevek uveljavljan proti tožencu, torej osebi, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev pravice, zaradi vknjižbe pa so kršene pravice tožnice, ki je kupec predmetnega stanovanja.
V danem primeru bi prišla v poštev prva oblika, to je sodelovanje pri izvršitvi oz. sostorilstvo v ožjem smislu, ki bo podana tedaj, kadar storilec uresniči vsaj enega od zakonskih znakov kaznivega dejanja in ob pogoju, da se ob tem zaveda, da skupaj z drugim sodeluje pri izvršitvi kaznivega dejanja. Oba navedena pogoja morata biti podana v času izvrševanja kaznivega dejanja in ker naj bi obdolženca oškodovanko vsaj enkrat brcnila tedaj, ko je ta po prejetih udarcih s strani obdolženca padla na tla, tak opis dejanja že sam po sebi izpolnjuje elemente sostorilstva.
plevralni plaki z azbestozo - začetna azbestoza pljuč - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je kvaliteta tožničinega življenja zaradi bolezni zmanjšana, vendar meni, da ne dosega tiste stopnje intenzivnosti, da bi prešla v posebno pravno priznano obliko škode in se zato povsem strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je zmanjšana kvaliteta življenja zaradi strahu že zajeta pri odškodnini za strah.
protipravnost ravnanja - pravna praznina - odnos do pravne norme - namen protipravne prilastitve
Stanje, ko je bilo področje črpanja naplavin pravno sicer regulirano z zakonom, ki pa se s strani države zaradi nastale pravne praznine ni izvajal, istočasno pa se je dopustilo izvajanje dejavnosti proti odškodnini v obliki plačila vodnega prispevka, pomeni le drugačno izvajanje zakona. Z drugimi besedami je torej država takšno početje v kritičnem obdobju legalizirala.
ZOR člen 421, 421/1, 421, 421/1. ZPP člen 195, 195.
solidarne obveznosti - navadno sosporništvo - obveznost plačila za porabljeno vodo
Obveznost plačila porabljene vode je vezana na uporabo vodovodnega omrežja in ne na lastništvo poslovnega prostora.
Uporabnice vode glede obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti vselej nastopajo kot navadne sospornice, zaradi česar jima mora vsaka posebej oporekati.
Izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega, s katerim je bila in v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje oz. zoper njegove univerzalne pravne naslednike. Pasivna legitimacija je podana na strani pridobitelja koristi, in ne drži, kar napačno razloguje sodišče prve stopnje, da je pasivno legitimirana tudi prva toženka, darovalka.
O stroških v korist stranke, ki je upravičenec do brezplačne pravne pomoči po ZBPP, mora odločiti sodišče z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, izterjava tako odmerjenih stroškov pa preide z dnem pravnomočnosti te odločbe na Republiko Slovenijo.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - predpostavke za odpoved - vročitev vabila stranki po pooblaščencu
Vabilo za glavno obravnavo je bilo toženki vročeno po njenem pooblaščencu v skladu z določbo 137. člena Zakona o pravdnem postopku, po katerem se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu, če zakon ne določa drugače. Tako drugačno ureditev pozna ZPP v zvezi z vročanjem vabila stranki na narok, kjer bo izveden dokaz z zaslišanjem stranke, vendar pa v predmetnem postopku navedena določba ne pride v poštev.
ZOR člen 451, 451. ZZK člen 21, 86, 101, 102, 21, 86, 101, 102. ZZK-1 člen 148, 243, 244, 148, 243, 244.
izbrisna tožba - utemeljenost zahtevka za vpis pravice - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - pristop k dolgu
Vpisi pravic v zemljiški knjigi niso abstraktni in so se lahko opravili le, če so utemeljeni v predloženih listinah, iz katerih je izkazan pravni naslov za pridobitev določene pravice, v tem primeru lastninske pravice.
V zemljiški knjigi zaznamovana prepoved iz 76.c. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor o prepovedi vpisov in sprememb v zemljiški knjigi je ovira za poočitev na podlagi odločbe GURS, s katero je bila spremenjena vrsta rabe nepremičnine in parcelna številka, ki bi začela učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi.
žrtev vojnega nasilja - odmera pokojnine - posebna pokojninska doba
ZZVN je specialni predpis le z vidika ureditve pokojninske dobe kot posebne dobe, zaradi česar ne daje podlage za ugodnejšo odmero pokojnine, kot je določena v splošnem predpisu. Ker je tožnik že brez upoštevanja posebne pokojninske dobe dosegel maksimalni odstotek odmere (85 %), mu kljub naknadno priznani posebni pokojninski dobi pokojnine ni mogoče odmeriti v višjem odstotku.
ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2. OZ člen 179, 179/1, 179, 179/1.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Ob vložitvi tožbe z dne 17.5.2001 tožnik te uveljavljene odškodnine ni zneskovno opredelil, zato mora sebi pripisati okoliščino, da je sodišče prve stopnje upoštevalo uveljavljen znesek v njegovi pripravljalni vlogi z dne 21.5.2004. Okoliščina, da so bili stroški toženke bistveno nižji kot tožnikovi stroški, na kar opozarja pritožnik, zato ni pravno relevantna.
dedovanje – povečanje vrednosti zapuščine – povečanje s sredstvi in z delom – namen 32. čl. ZD
Napačno je stališče pritožbe, da bi sodišče moralo upoštevati koristi, ki jih je imela tožnica s tem, ko je živela na kmetiji s svojo družino. Takšno stališče je namreč v nasprotju z namenom 32. čl. ZD.
Zgolj nalog za plačilo dela odškodnine, še ne dokazuje dejstva, da je tožeča stranka tega dne tudi dejansko prejela denarni znesek odškodnine na svoj račun. Škoda pomeni zmanjšanje premoženja, premoženje določenega subjekta (aktiva) pa zmanjšujejo tudi dolgovi oz. obveznosti (pasiva).
ZPP člen 338, 338-2, 340, 355, 338, 338-2, 340, 355.
premoženjska in nepremoženjska škoda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedenec cestnoprometne stroke - temelj odškodninske odgovornosti
iz zapisnika policijske postaje Radlje ob Dravi izhaja, da je bil kraj obravnavane prometne nesreče skiciran in fotografiran. Po prepričanju pritožbenega sodišča izvedenec lahko vpogleda omenjeno skico in fotografije in tako oceni mehanizem nastanka prometne nesreče, predvsem pa to ali je morebiti tožeča stranka kot voznica vozila prehitro, kot je to ves čas postopka na prvi stopnji in tudi v pritožbi zatrjevala tožena stranka in kot je to izpovedala tudi zavarovanka tožene stranke.
premoženjsko pravna razmerja izvenzakonskih partnerjev – izenačenost zakonske in izvenzakonske zveze – pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema – oblika notarskega zapisa – pomanjkanje oblike – ničnost – skupno premoženje – vlaganje v posebno premoženje enega zakonca – obligacijski zahtevek – nastanek nove stvari – stvarnopravni zahtevek
Za premoženjsko pravna razmerja izvenzakonskih partnerjev veljajo enaka pravila kot pri zakonski zvezi. Tak zaključek izhaja iz 12. čl. ZZZDR, čim pa veljajo za premoženjskopravna razmerja izvenzakonskih partnerjev enaka pravila kot pri zakoncih, pa morajo biti tudi pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema sklenjene v skladu z določbo 1. tč. 47. čl. Zakona o notarjatu v obliki notarskega zapisa.