Ker je predmetni kazenski postopek šele v fazi posameznih preiskovalnih dejanj, je pravilna ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da v tej fazi obdolženec še nima pravice zahtevati zagovornika po uradni dolžnosti po I. odstavku 71. člena ZKP. Glede na določilo II. odstavka 71. člena ZKP obdolženec namreč zahtevo iz I. odstavka 71. člena ZKP po postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti lahko poda šele po vročitvi obtožnice oziroma obtožnega predloga.
ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZZVZZ člen 82, 82/1, 82/3, 94, 94/2, 82, 82/1, 82/3, 94, 94/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 236, 236/1, 237, 240, 240/2, 241, 236, 236/1, 237, 240, 240/2, 241.
odškodninska odgovornost ZZZS - protipravnost
Iz določb 1. in 3. odst. 82. člena ZZVZZ, v zvezi s 1. odst. 236., 237., 2. odst. 240. in 241. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja izhaja, da so zdravniške komisije dolžne odločati na podlagi razpoložljive dokumentacije. Zdravniška komisija II. stopnje, ki ni obravnavala izvida specialista ortopeda, čeprav je z njim razpolagala, je ravnala protipravno.
Ker zaradi nepriznanega bolniškega staleža tožnik z zlomom noge ni mogel počivati, kljub drugačnemu navodilu specialista, temveč je moral opravljati svoje delo, je upravičen do odškodnine za fizične bolečine, ki jih je zaradi tega trpel in za strah, da se mu bo zdravstveno stanje zaradi obremenitve bolne noge poslabšalo.
KZ člen 212, 212/1-3, 217, 256, 212, 212/1-3, 217, 256.
ponarejanje listin in goljufija - predhodno dejanje - tatvina na predrzen način
Kaznivo dejanje ponarejanja listin konzumirano v kaznivem dejanju goljufije, ker kaznivega dejanja goljufije z uporabo tuje in predhodno ukradene plačilne kartice, brez predhodnega podpisa slipa bančne plačilne kartice sploh ni mogoče storiti. Opisani kaznivi dejanji je zato potrebno pravno označiti kot eno nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po 1.odst. 217.čl. KZ.
URS člen 14, 50, 14, 50. ZPIZ člen 46, 46-4, 46, 46-4. ZLPP člen 25a, 25a/1, 31, 31/7, 25a, 25a/1, 31, 31/7.
načela postopka - pokojninska osnova
Pri delavcih, zaposlenih v podjetjih v družbeni lastnini, ki so potrdila o neizplačanem delu neto osebnih dohodkov, znižanih do ravni, ki jo je v skladu z 33. členom SKPG določala kolektivna pogodba dejavnosti, uporabili za interno razdelitev ali notranji odkup po 25a. členu ZLPP, gre v bistvenih okoliščinah za enako pravno in dejansko situacijo z delavci, zaposlenim v javnih zavodih, državnih organih in drugih organih in organizacijah, ki se pretežno financirajo iz družbenih sredstev, ki so lahko lastniške certifikate iz naslova premalo izplačanih plač po Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti za čas od 1.1.1992 do 31.10.1992 zamenjali za pokojninske bone po Zakonu o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Ur. l. RS, št. 50/99). Kljub taki, v bistvenih okoliščinah enaki situaciji, pa so bile posledice na področju pravic iz sistema socialne varnosti za zaposlene v družbenih podjetjih urejene, za zaposlene v javnih zavodih in državnih organih pa ne.
Ker so bili od prejetega certifikata tudi v primeru zaposlenih v javnih zavodih in državnih organih plačani prispevki, je potrebno obstoječo pravno praznino zapolniti s smiselno uporabo pravil, ki glede posledic veljajo za zaposlene v podjetjih z družbeno lastnino ter posledično bruto zneske premalo izplačanih plač upoštevati pri ugotavljanju višine pokojninske osnove.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066001
ZP-1 člen 22, 22/2. ZVCP-1 člen 148.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Kazenske točke v cestnem prometu se izrečejo izključno vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Obdolžencu, kateremu je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja na podlagi pravnomočne sodbe sodišča (kot vozniku začetniku so mu bile izrečene kazenske točke, ki imajo za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja) in je bil odvzem vozniškega dovoljenja tudi izvršen, sodišče pri izreku sankcij za prekršek vožnje pod vplivom alkohola v tem primeru ne more izreči kazenskih točk.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-7, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 263.
sladkorna bolezen - inzulinska črpalka - zdravljenje
Ob pomanjkanju jasnih določil v izvedbenem aktu POZZ glede uresničevanja zdravstvene storitve glede razvite oblike sladkorne bolezni v celotnem obsegu, kakor jo določa 7. alineja 1. odstavka 23. člena ZZVZZ, je bilo pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je upoštevajoč konkretno zadevo, tožbenemu zahtevku ugodilo. Poleg do sedaj navedenega je imelo sodišče prve stopnje zadostno podlago za takšen zaključek tudi v zdravstvenem stanju tožnice, kakor je ugotovljeno v popisu bolezni z dne 7. 5. 2002, izdano s strani Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni interne klinike Kliničnega centra A. in v mnenju strokovnega kolegija istega organa z dne 25. 9. 2002. Iz obeh dokumentov je razvidno, da tožnica potrebuje zdravljenje z inzulinsko črpalko, tako zaradi pogoste hipoglikemije, predvsem ponoči in tudi zaradi načrtovane nosečnosti, med katero mora biti KS optimalno urejen. V kolikor bi pritožbeno sodišče sledilo navedbam toženke, da tožnica do konkretnega medicinsko tehničnega pripomočka ni upravičena, ker to ni natančneje določeno v POZZ, bi določene pravice iz naslova zdravstvenih storitev, za katere je z obveznim zavarovanjem zavarovancem zagotovljeno celo plačilo v celoti, ostale le na deklaratorni ravni, kar pa ni v skladu s sprejetimi načeli ZZVZZ.
ZIZ člen 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 92. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tarifa številka 1, 1/4, 4, 8.
plačilo za delo in povračilo stroškov izvršitelja - neuspela dražba
Javne dražbe, na kateri ni prišlo niti do draženja in zarubljeni predmet ni bil prodan, ni mogoče opredeliti kot uspešno, za neuspešno dražbo pa je izvršitelj upravičen le do 25% polnega plačila.
ZPIZ-1 člen 187, 191. Sporazum o socialni varnosti z Republiko Hrvaško člen 22, 25.
pokojninska doba – zavarovalna doba – tuj pokojninski sistem
Ker je bil tožnik v spornem obdobju zavarovan na območju Republike Hrvaške in so se tudi prispevki za pokojninsko zavarovanje plačevali v blagajno hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje, se to obdobje ne more šteti kot pokojninska in zavarovalna doba v breme slovenskega nosilca pokojninskega zavarovanja.
Sodišče prve stopnje teh listin ni ocenilo ampak le pavšalno navedlo, da upnik ni izkazal nobenega od razlogov za odlog izvršbe, pa čeprav tako iz predloženega računa, predvsem pa iz predloga za izrek denarne kazni izvršitelja Milana Glažarja, ki nedvomno predstavlja javno listino, izhaja lastninska pravica tretjega na spornem avtomobilu (izvršitelj namreč ugotavlja, da je avto registriran na tretjega).
Odločitev o obveznosti toženih občin, ki so jih prevzele kot pravne naslednice bivše občine - do upnika, je v razmerju do njih lahko samo enaka, ugodna ali neugodna za vse, ne more pa biti za ene ugodna, za druge pa neugodna. Gre za enotne sospornike po 196. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP in se ti štetejo za enotno pravdno stranko, tako se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje, tudi nanjo učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki.
Za anuitete v smislu določbe 2. odstavka 372. člena ZOR gre le tedaj, ko so izpolnjeni trije kumulativni pogoji, to je, da so anuitete: 1. vnaprej določene, 2. zneskovno enake in 3. zajemati morajo glavnico in obresti. Če kateri od teh pogojev manjka, ne gre za (tovrstne) anuitete in tudi ne za triletni zastaralni rok, temveč za zastaralni rok petih let iz 371. člena ZOR.
prenos pravice uporabe na zemljišču - omejitve prenosa - nezazidano stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče
Zakon o stavbnih zemljiščih Uradni list SRS, št. 18/84 je v 21. členu določal, da lahko imetnik pravice uporabe iz 13. člena oziroma upravičenec iz 16. člena tega zakona prenese tako pravico s pravnim poslom le na zakonca, potomce in posvojence ter njihove zakonce, starše in posvojitelje ter njihove zakonce, ti pa te pravice lahko prenesejo samo na svojega zakonca, potomce in posvojence ter njihove zakonce. Kot pa je ugotovilo sodišče prve stopnje, sta v obravnavanem primeru tožnica in M. F., v dogovor o urejanju solastniških razmerij zajela parcele, katerih solastnika sta, zato v obravnavani pravdni zadevi ne gre za primer, ki ga je prej omenjena zakonska določba omejevala.
ZS člen 128, 128. ZZK-1 člen 39, 40, 45, 39, 40, 45.
vknjižba - ustrezna listina - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Ker gre v obravnavanem primeru za pridobitev lastninske pravice že na podlagi samega zakona - 128. čl. Zakona o sodiščih, vpis ni mogoč brez zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga ali brez pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice.
Tožnik je v spornem obdobju opravil večje število nadur od zakonsko dovoljenih, zaradi česar je za navedeni presežek nadur upravičen do plačila po postavki za običajno opravljene ure dela. V presežku, za plačilo ur kot nadur, njegov tožbeni zahtevek ni utemeljen.
1. Po 7. členu Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti (ZPPVS) so verske skupnosti pravne osebe civilnega prava.
2. Tožeča stranka je bila v upravnem postopku za vrnitev nacionaliziranega premoženja napotena, da sproži postopek za rešitev predhodnega vprašanja o veljavnosti kupoprodajne pogodbe in darilne pogodbe za obravnavano nepremičnino. Uveljavljanje posledic ničnosti, kar naj bi bilo po mnenju druge in tretje tožene stranke pomanjkljivost tožbenega zahtevka tožeče stranke, se tičejo razmerja med strankami nične pogodbe in se tožeče stranke ne tičejo, zato za urejanje teh razmerij ne more imeti pravnega interesa in nima nobenega vpliva na nadaljevanje denacionalizacijskega postopka.
odškodninska renta - odškodnina za nematerialno škodo - postavitev izvedenca iz drugega sodnega območja
Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi 25.10.2004 sprejelo sklep, da se dokaznemu predlogu tožeče stranke ugodi in se postavi drug izvedenec nevrolog. Kakšnega drugačnega sklepa v zvezi z izvedencem (razen glede plačila predujma) sodišče prve stopnje na tem naroku za glavno obravnavo ali kasneje ni sprejelo, drži pa, da je sodnik skladno z drugim odstavkom 244. člena ZPP dal strankam možnost, da se izjavijo o tem, koga bo sodišče vzelo za izvedenca in je tožeča stranka predlagala, da sodišče postavi drugega izvedenca iz tega ali sosednjega sodnega območja razen iz območja ali .
Tak predlog tožeče stranke za sodišče ni zavezujoč, vendar je sodišče prve stopnje kljub temu skušalo upoštevati želje tožnice in je postavilo izvedenca s prebivališčem v . Dejstvo, da se je kasneje izkazalo, da je postavljeni izvedenec zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru, torej v pa nikakor ne pomeni izločitvenega razloga, ki ga uveljavlja tožeča stranka.
Imetnik stvarne služnosti pridobljene s priposestvovanjem, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ne more uspešno uveljavljati svoje pravice proti poštenemu pridobitelju lastninske pravice na služečem zemljišču.
odškodnina - nematerialna škoda - sokrivda - sporen temelj in višina odškodnine
Po oceni pritožbenega sodišča pa za nastalo poškodbo tožnika ni odgovorna samo prva tožena stranka, ampak je k njej prispeval tudi tožnik sam. Ugotovljena poškodba stopnice ne okrni bistveno funkcionalnosti stopnice, saj je kljub takšni stopnici moč ob povprečni pazljivosti še varno uporabljati stopnišče. V danem primeru tedaj poškodovana stopnica ni predstavljala nepričakovane in neopazne ovire.
Dolžnica je z ugovorom v celoti uspela, zato ji mora upnik povrniti njene stroške, ki predstavljajo glede na zastopanje dveh dolžnikov polovico stroškov odvetnika, kakor tudi polovico plačane takse za ugovor (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
1. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana tedaj, če sodišče kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. To, da sodišče prve stopnje ni ugodilo dokaznemu predlogu, da se jo zasliši kot stranko, še ne pomeni, da ji kot stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
2. Bistvenega pomena je, ali objekt, tam kjer stoji, na zemljišče tožeče stranke deluje negativno.