ZPP člen 214, 339, 354, 354/1, 214, 339, 354, 354/1.
zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - dokazno breme - neprerekane trditve - procesne napake
Če gre za procesno napako pri ugotavljanju dejanskega stanja, je po veljavnih določbah ZPP možna samo razveljavitev odločbe in ponovitev postopka pred sodiščem prve stopnje.
Pogodba med FLRJ in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu z dne 16.12.1954 člen 14. Uredba Sveta št. 1348/2000 o vročanju sodnih ali zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8. ZPP člen 146, 146/2, 146/4, 189.
vročanje v tujino - založitev stroškov za prevod tožbe - vročanje tožencu, ki je v tujini - poziv tožencu k imenovanju pooblaščenca za sprejemanje pisanj - imenovanje pooblaščenca s strani sodišča - poziv tožniku k plačilu predujma za stroške toženčevega pooblaščenca
Iz določbe 2. in 4. odst. 146. čl. ZPP izhaja, da mora toženi stranki sodišče, ko gre za primer, da je le-ta v tujini in nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, naložiti ob prvi vročitvi pisanj, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisem. Šele če tožena stranka po tem pozivu pooblaščenca ne imenuje, ga imenuje na njene stroške sodišče in naloži tožeči stranki, da te stroške založi.
V postopku določitve uklonilnega zapora prvostopno sodišče odloči o zavrnitvi ugovora proti sklepu o določitvi uklonilnega zapora s sklepom in ne s sodbo o prekršku, saj postopek določitve uklonilnega zapora ni več postopek o prekršku, zaradi česar tudi ni podlage za izrekanje o stroških postopka - povprečnini.
Umik tožbe je torej pričel učinkovati že dan pred izdajo zamudne sodbe in je povzročil končanje pravdnega postopka, sklep o ustavitvi postopka, ki ga sodišče v takšnem primeru izda na podlagi 3. odst. 188. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pa je le deklaratorne narave.
Res je, da tožena stranka na prvem naroku po uveljavitvi novele ZPP v letu 1999 ni predlagala izvedbe tega dokaza, kot je to določeno v 3. odst. 499. čl. ZPP. Vendar pa je navedeno določilo potrebno razlagati tudi z določbo 2. odst. 286. čl. ZPP, po kateri stranke lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - sklic skupščine - manjšinski družbeniki
Družbenik, ki sklicuje skupščino z uveljavljanjem pravice manjšinskega družbenika, tako sam po sebi izključuje možnost, da bi ta isti družbenik nastopal kot poslovodja družbe.
Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je bil protest čeka sploh potreben za nastanek terjatve. Če namreč tak protest za nastanek terjatve ni bil potreben, potem ima lahko tudi neprotestiran ček lastnost verodostojne listine. Odgovor na vprašanje, kdaj je protest čeka potreben za nastanek terjatve, dajejo pravila čekovnega prava.
Nastanek terjatve zoper trasanta (izdajatelj čeka) se lahko ugotavlja tudi s predložitvijo potrdila zavoda za obračunavanje oz. z datiranim potrdilom banke, da je bil ček predložen v plačilo v pravem času in da ni bil poravnan.
sklep o izvršbi - osebna vročitev - namen - nadomestna vročitev
Nadomestna vročitev sklepa o izvršbi odraslemu članu gospodinjstva sicer ni bila skladna z določili 142. člena ZPP, toda ob pritožbeno neprerekanem dejstvu, da je dolžnik sklep o izvršbi dejansko osebno prejel od svoje zunajzakonske partnerke, je bil namen osebne vročitve, ki je v tem, da se naslovnih dejansko seznani s pisanjem oz. s potekom sodnega postopka ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, dosežen.
izvršilni stroški - zahteva za povrnitev stroškov - opredeljena zahteva za povrnitev stroškov
Predlog za priznanje stroškov, v katerem upnik ni specificiral posamezne vrste stroškov, povračilo katerih zahteva, in njihove višine, ampak se je skliceval na obračune izvršitelja (ki so v spisu), ni neopredeljena zahteva za povračilo stroškov v smislu 163. člena ZPP.
ZZad člen 74, 74/2, 74, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 16, 16/3, 14, 14/1, 16, 16/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 41, 41/1, 161, 161/2, 161/2-3, 246, 246/1, 40, 40/1, 40/1-1, 41, 41/1, 161, 161/2, 161/2-3, 246, 246/1. Navodilo o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad člen 3, 3/2, 3, 3/2.
vknjižba lastninske pravice - pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov z zadruge na rs - overitev zemljiškoknjižnega dovolila
ZSKZ v 2. odstavku 3. člena določa, da se za prenos tistih kmetijskih zemljišč in gozdov z zadruge na RS, ki jih je zadruga pridobila na neodplačen način, so pa po samem zakonu postali last RS, smiselno uporablja Navodilo o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad (Uradni list SRS, št. 15/79). To navodilo res v 2. odstavku 3. člena določa, da overitev pogodbe o prenosu ni potrebna, vendar smiselna uporaba navodila pomeni, da je tega treba uporabiti upoštevaje v času odločanja o vpisu veljavno zakonodajo, to pa je ZZK-1. ZZK-1 je treba v konkretnem primeru uporabiti upoštevaje prehodno določbo 1. odstavka 246. člena, saj zemljiškoknjižno sodišče do uveljavitve tega zakona o vpisu še ni odločilo. ZZK-1 pa določa, da se vknjižba pravice (v konkretnem primeru lastninske pravice) med drugim dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga (1. točka 1. odstavka 40. člena ZZK-1), pri čemer mora biti na tem dovolilu podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, overjen (1. odstavek 41. člena ZZK-1). Izjeme od tega pravila ZZK-1, ki je sedaj veljavni specialni zakon, ki ureja vpise v zemljiško knjigo in je v razmerju do omenjenega navodila lex posterior, ne pozna. Ker predlagateljica svojemu predlogu za vpis ni predložila pogodbe o prenosu, na kateri bi bil podpis zakonitega zastopnika zadruge overjen, bi bilo treba njen predlog zavrniti.
ZJC člen 3, 14, 15, 15/1, 3, 14, 15, 15/1. ZPP člen 315, 315/1, 315, 315/1. ZVCP-1 člen 134, 134.
zavarovalna pogodba - prometna nesreča - javna cesta - nekategorizirana cesta - vmesna sodba
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da prostor, kjer je prišlo do škodnega dogodka, uporabljajo tovorna vozila za dovoz in odvoz kurilnega olja oziroma goriva. Po oceni pritožbenega sodišča je zemljišče, na katerem je prišlo do škodnega dogodka, mogoče šteti za nekategorizirano cesto, promet pa je dopusten na način in pod pogoji, ki jih je določil lastnik, tj. bencinski servis - tožnikov delodajalec, kar posledično pomeni, da gre za prometno nesrečo in torej nastopi zavarovalni primer, ki toženo stranko zavezuje k plačilu škode, nastale tožniku.
UZITUL člen 18, 18. URS člen 14, 50, 14, 50. Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 5, 5.
akontacija odškodnine - vojaška pokojnina - pravna praznina
Ker gre za prostovoljno obveznost države, ki se financira iz državnega proračuna in ne iz prispevkov delodajalcev in zavarovancev toženca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za upravičence po Odloku o izplačevanju vojaških pokojnin ne veljajo ostala načela pokojninskega in invalidskega zavarovanja, med drugim tudi ne načelo enako delo - enaka pokojnina. Ureditev kroga upravičencev - zavarovancev bivše skupnosti vojaških zavarovancev, pogojev za pridobitev pravice do akontacije pokojnine, odmere in načina izplačevanja akontacij, je predmet prostovoljne ureditve države RS. Dejstvo, da navedeni Odlok določa najvišji količnik za odmero akontacije starostne pokojnine za čin polkovnika, zato ne predstavlja pravne praznine, ampak voljo normodajalca.
zavrnitev zahteve za preiskavo - nadaljevanje kazenskega pregona - nadaljevanje kazenskega pregona v primeru zavrnitve zahteve za preiskavo
Skladno z določilom 409. člena ZKP se sme, če je bila zahteva za preiskavo s pravnomočnim sklepom zunajobravnavnega senata zavrnjena iz vsebinskega oziroma materialno pravnega razloga - da iz dokaznega gradiva, ki ga je predložil tožilec, ni izhajal utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, na zahtevo upravičenega tožilca kazenski postopek znova uvesti, če se predložijo novi dokazi, na podlagi katerih se senat (6. odstavek 25. člena ZKP) lahko prepriča, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka. Upravičeni tožilec je v tem primeru tisti, čigar zahteva za preiskavo je bila s pravnomočnim sklepom zavrnjena. Če je zunajobravnavni senat zavrnil zahtevo državnega tožilca za preiskavo in se je zoper sklep pritožil samo oškodovanec, njegovi pritožbi pa ni bilo ugodeno, je upravičeni tožilec po tem členu državni tožilec. To smiselno izhaja iz določbe 8. odstavka 169. člena ZKP, po kateri se šteje, da je oškodovanec s pritožbo prevzel pregon, če je z njo (pritožbo) uspel.
ZST člen 11, 11/1, 11/3, 11, 11/1, 11/3. ZJS člen 1, 1/1, 1, 1/1.
oprostitev plačila sodnih taks - status pravne osebe javnega prava
1. odst. 11. člena ZST ne omenja pravnih oseb, ustanovljenih s strani lokalnih samoupravnih skupnosti, zato se taksna oprostitev, določena za lokalne samoupravne skupnosti, nanje ne more raztezati.
Ni dovolj, da stranka plača sodno takso, kot zatrjuje tožnica, da je storila, ampak mora dokazilo o plačilu sodne takse tudi predložiti sodišču, niti ni dolžnost sodišča, da opravi poizvedbe, ali je bila sodna taksa plačana.
Ker pa je tožeča stranka ob vložitvi tožbe že plačala takso v višini 1.319 točk, je dolžna za zvišani zahtevek plačati le še razliko med 1.579 točkami in 1.319 točkami, kar znese 260 točk. Sodišče prve stopnje je torej nepravilno odmerilo sodno takso od razlike med prvotno uveljavljenim in zvišanim tožbenim zahtevkom kot da gre za nov samostojni tožbeni zahtevek.
Tožeča stranka je predlog utemeljevala s tem, da naj bi ji taka začasna odredba služila za podlago v drugem (inšpekcijskem) postopku. S tem pa tožena stranka nima nobene zveze, saj inšpekcijski postopek vodi upravna enota. Zato v obravnavanem primeru ne gre za takšno začasno odredbo, s katero bi bilo potrebno zavarovati bodočo terjatev, ki jo bo tožeča stranka po pričakovanju na podlagi sodbe v tej pravdi pridobila zoper toženo.
izpraznitev sobe - pravica do uporabe - zakupna pogodba
Določbe Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS 38/86; dalje: ZSR), ki je veljal v času izdaje prvega sklepa o dodelitvi sobe in Stanovanjskega zakona, ki je veljal v času izdaje drugega sklepa, se glede na izrecno določbo 4. člena ZSR oziroma 3. člena SZ, po kateri dodeljeni prostori v samskem domu niso stanovanja namreč ne morejo uporabiti v obravnavani pravdni zadevi, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je treba uporabiti določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) materialnopravno pravilen. Res je sicer, da je iz sklepa tožeče stranke z dne 25.9.1996 o dodelitvi sodbe v uporabo prvotoženi stranki razvidno, da je uporaba sobe vezana na delovno razmerje, vendar pa navedena določba ne pomeni, da prvotožencu ni možno odpovedati uporabe prostorov, čeprav je še zaposlen pri tožeči stranki. Pomeni le, da bi mu v vsakem primeru prenehala pravica uporabe prostorov, če ne bi bil več zaposlen pri tožeči stranki. Zakupna pogodba, katere trajanje ni določeno, preneha z odpovedjo, ki jo lahko vsaka stranka da drugi, spoštujoč določen odpovedni rok.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - ureditev stikov med starši in otrokom - varstvo koristi otroka
Glavno vodilo pri odločanju o začasnih odredbah v razmerjih med starši in otroki je otrokova korist in jo sodišče izda, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe lahko nastala otroku nepopravljiva ali težko popravljiva škoda. Kot pravica staršev in otroka pridejo namreč stiki načeloma v poštev v vseh situacijah, v katerih živi otrok ločeno od enega ali od obeh staršev, ne glede na razlog, ki je pripeljal do ločenega življenja.