Količina lesa, podrtega z namenom tatvine, se ugotavlja z oceno vseh izvedenih dokazov, zlasti zagovora, ugotovitev ob ogledu ter izpovedb prič o količinah podrtega lesa.
ZIP člen 8, 8/5, 8/7, 41, 41/1, 228, 8, 8/5, 8/7, 41, 41/1, 228.
sklep o izvršbi - ugovor - izvršba zaradi dosege dejanj - ponovno motenje posesti
Upnik ni izčrpal izvršilnega naslova, saj lahko zaradi ponovnega motenja posesti, ki se v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja, na podlagi istega izvršilnega naslova predlaga novo izvršbo.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL40147
ZIKS člen 145, 145/2. ZCes člen 3, 3/3. URS člen 70, 70/1. ZVO člen 3, 3/3-1.
začasna odredba - verjetnost terjatve - vrnitev zaplenjenega premoženja - pridobitev lastninske pravice - javno dobro
So stvari, ki so zunaj pravnega prometa in med temi so tudi javna dobra, ki ne sodijo v civilnopravni pojem stvari, ker gre za stvari v splošni rabi, ki so na voljo vsej družbi in ki jih lahko uporabljajo vsi njeni člani. Javna dobra opredeljujejo bodisi predpisi (npr. Zakon o cestah - Ur. l. SRS št. 38/81 in 37/87 - tretji odst. 3. čl.), bodisi štejejo kot takšna po pravnem naziranju družbe (smiselna primerjava z naravnim javnim dobrom - 3 in 3.1. točke 5. člena Zakona o varstvu okolja - Ur. list RS 32/93) spričo svoje narave, namena in dokler obstaja njihova splošna uporaba. Povedano je tudi v duhu sedanjih ustavnih predpisov (70. čl. Ustave RS). Ob tem pa se ni mogoče strinjati s pritožbenim stališčem, da oddajanje neke površine za posebno uporabo (lahko gre za oddajanje za gostinske namene, kot se trdi, ali za postavljanje kioskov, reklamnih panojev, začasnih objektov ipd.) jemlje takšnim stvarem lastnost javnega dobra. To izhaja tudi iz prvega odst. 70. čl. Ustave RS.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - razlog - znatnejša škoda
Prikrajšanje, ki naj bi dolžniku nastalo z izpolnitvijo obveznosti, ugotovljene s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, ne ustreza pravnemu standardu znatnejše škode po prvem odstavku 63. člena ZIP, ki ga je treba tolmačiti restriktivno, saj bi bil lahko v nasprotnem primeru z vsako izvršitvijo obveznosti po izvršilnem naslovu, ki vedno pomeni prikrajšanje za dolžnika, izpolnjen eden od obeh pogojev za odložitev izvršbe.
ZOR člen 154, 193, 193/1, 193/2, 194, 201, 154, 193, 193/1, 193/2, 194, 201.
premoženjska škoda - odškodnina - smrt ožjega družinskega člana
Zaradi smrti ožjega družinskega člana zatrjevana izguba premoženjskega standarda oz. prikrajšanosti na svojem materialnem standardu življenja in prebivanja v hiši oz. prikrajšanje zaradi izpada pokojnikovega dohodka oz. dela (pri katerem ne gre za izgubo preživljanja), ni pravno priznana škoda.
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ne zadošča objektivna nevarnost, ampak mora ta nevarnost izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo.
Po določilu 266/2 člena ZIP se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica.
ZIP člen 14, 32, 32/5, 32/6, 244, 14, 32, 32/5, 32/6, 244.
stroški postopka za izdajo začasne odredbe
O stroških izvršilnega postopka in postopka za zavarovanje terjatev ni mogoče odločiti samo po uspehu v postopku. Treba je namreč po eni strani upoštevati, ali so bili stroški, ki jih je imel upnik, za izvršbo (začasno odredbo) potrebni, po drugi strani pa, ali je upnik dolžniku kakšne stroške povzročil neutemeljeno.
Ni mogoče šteti, da dejanje pomeni za družbo neznatno nevarnost, če je povzročena škoda majhna, škodljive posledice pa bodo v nekaj letih nadoknadene, kajti za oceno, da gre za družbi neznatno nevarnost je potrebno tudi, da je dejanje majhnega pomena. Tega pa ni mogoče šteti, če je storilec poškodoval vrhove kar 33 drevesc v živi meji.
S prerezanjem telefonskih žic je toženec tožnici onemogočil uporabo telefona. S tem jo je motil v njeni posesti uporabe telefonskega priključka oziroma telefona kot stvari.
Obdolženec je sprejel od oškodovanca določen znesek za nakup lepila, ki bi ga potreboval pri dogovoru, da mu postavi v stanovanje keramične ploščice, kasneje pa tega dogovora ni izpolnil. Oprostilno sodbo, ki v dvomu obdolženca oprošča s tem, ker ni ugotovilo, da bi imel goljufiv namen že od vsega začetka, izpodbija javni tožilec, ki nakazuje na določene neskladnosti, kar pa po oceni sodišča druge stopnje ni dovolj za oceno, da bi imel obdolženec že od vsega začetka namen oškodovanca ogoljufati za znesek 5.000,00 tolarjev.
ZIP člen 51, 51/1, 53, 53/2, 55, 55/2, 51, 51/1, 53, 53/2, 55, 55/2.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka
Ker je dolžnik prejel sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine 6.8.1992 in zoper njega vložil ugovor 3.11.1992 in ker je bilo zatrjevano plačilo terjatve opravljeno pred izdajo sklepa o izvršbi, ne gre za upošteven ugovor po izteku roka. Zato je prvostopna odločitev o zavrženju ugovora kot prepoznega pravilna.
V ugovoru zoper sklep o izvršbi ni več mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, na katerem temelji izvršba, slabe gmotne razmere dolžnika pa tudi niso upoštevne.
Če je ena terjatev izražena v tolarski protivrednosti določenega zneska tuje valute, nasproti stoječa pa v tolarjih, ne gre za terjatvi, ki ne bi bili istovrstni. Zato ni ovir za njun pobot
Nekaj mesecev star otrok (sam po sebi) ne more predstavljati razloga za odložitev izvršbe. "Tretji" lahko vloži le ugovor, ne pa predloga za odložitev izvršbe.
Obdolženec je brez povoda brezobzirno napadel oškodovanca in ga trikrat porezal z nožem po glavi. Izrečena pogojna obsodba je bila na pritožbo javnega tožilca spremenjena v kazen treh mesecev zapora, ker je sodišče bolj upoštevalo dejstvo, da je bil obdolženec za tovrstna kazniva dejanja že dvakrat obsojen in tudi same okoliščine storjenega kaznivega dejanja, ko za napad ni imel nikakršnega povoda ter dejstvo, da je oškodovanca s tremi vrezi poškodoval po glavi kot občutljivem delu telesa.
Zasebni tožilec je vložil zasebno tožbo, ki pa ni vsebovala zahtevanih podatkov, da bi jo bilo moč obravnavati. Zasebni tožilec kljub danemu pravilnemu pravnemu pouku o posledici zavrženja vloge, v kolikor je v določenem roku ne bo dopolnil, tega ni storil, zato je bila vloga zavržena, sodišče druge stopnje pa je pritožbo zasebnega tožilca kot neutemeljeno zavrnilo.
Pri fizični delitvi upošteva sodišče najprej upravičen interes posameznega solastnika do določenih delov nepremičnin. Ta kriterij ima prednost pred načelom fizične delitve po velikosti solastninskih deležev.
ZIP člen 265, 265/1, 266, 266/1-4, 265, 265/1, 266, 266/1-4.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve
Sodišče lahko ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve samo, če ugotovi, da poskuša dolžnik s konkretnimi dejanji oziroma opustitvami onemogočiti oziroma znatno otežkočiti izterjavo. Za tako ugotovitev pa ne zadošča samo okoliščina, da je dolžnik prezadolžen oziroma trajneje nelikviden.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravilno, da v zahtevi predlagani dokazi očitno niso taki, da bi se na podlagi njih lahko dovolila obnova kazenskega postopka.