Ni dokazano, da bi obdolženec storil to kaznivo dejanje, čeprav je v času, ko je bila storjena tatvina lesa, sekal les v svoji parceli, ki meji na parcelo oškodovanca, če ni nobenega dokaza o tem, da je prav obdolženec podrl les, ki je bil ukraden. Pri obdolžencu tak les ni bil najden, nobenega dokaza ni, da bi obdolženec tak les odtujil, sam pa tudi dejanje zanika.
ZIP člen 8, 8/5, 8/7, 41, 41/1, 228, 8, 8/5, 8/7, 41, 41/1, 228.
sklep o izvršbi - ugovor - izvršba zaradi dosege dejanj - ponovno motenje posesti
Upnik ni izčrpal izvršilnega naslova, saj lahko zaradi ponovnega motenja posesti, ki se v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja, na podlagi istega izvršilnega naslova predlaga novo izvršbo.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - priposestvovanje
Pri pridobitvi služnostne pravice vožnje z vsemi motornimi vozili je pomembno ugotoviti način izvrševanja služnostne pravice, saj se ne priposestvuje le pravica do služnosti. Vsebina pravice služnosti je v načinu izvrševanja in je način izvrševanja odločilen za pravico oziroma vrsto služnosti. Uporaba modernih prometnih sredstev pa le tedaj ne pomeni razširitve služnosti, če bi se moderno prometno sredstvo uporabljalo v isti namen kot prejšnje motorno vozilo.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL40147
ZIKS člen 145, 145/2. ZCes člen 3, 3/3. URS člen 70, 70/1. ZVO člen 3, 3/3-1.
začasna odredba - verjetnost terjatve - vrnitev zaplenjenega premoženja - pridobitev lastninske pravice - javno dobro
So stvari, ki so zunaj pravnega prometa in med temi so tudi javna dobra, ki ne sodijo v civilnopravni pojem stvari, ker gre za stvari v splošni rabi, ki so na voljo vsej družbi in ki jih lahko uporabljajo vsi njeni člani. Javna dobra opredeljujejo bodisi predpisi (npr. Zakon o cestah - Ur. l. SRS št. 38/81 in 37/87 - tretji odst. 3. čl.), bodisi štejejo kot takšna po pravnem naziranju družbe (smiselna primerjava z naravnim javnim dobrom - 3 in 3.1. točke 5. člena Zakona o varstvu okolja - Ur. list RS 32/93) spričo svoje narave, namena in dokler obstaja njihova splošna uporaba. Povedano je tudi v duhu sedanjih ustavnih predpisov (70. čl. Ustave RS). Ob tem pa se ni mogoče strinjati s pritožbenim stališčem, da oddajanje neke površine za posebno uporabo (lahko gre za oddajanje za gostinske namene, kot se trdi, ali za postavljanje kioskov, reklamnih panojev, začasnih objektov ipd.) jemlje takšnim stvarem lastnost javnega dobra. To izhaja tudi iz prvega odst. 70. čl. Ustave RS.
ZIP člen 22. UZITUL člen 1, 9, 9/1, 11, 11/1, 11/2.
izvršilni postopek - prehod obveznosti - dokazovanje - pravno nasledstvo SFRJ
Sporazum o pravnem nasledstvu države RS se ne bo nanašal na terjatve fizičnih oseb, ki so državljani RS in stalno prebivajo na območju RS, za škodo nastalo na ozemlju sedanje RS, proti bivši državi SFRJ. V tem razmerju namreč država ne nastopa kot subjekt mednarodnega javnega prava, temveč kot udeleženka civilno-pravnega razmerja, v katerem mora tudi sama kot stranka tega razmerja spoštovati načela pravne države. Nesprejemljivo je zato stališče države RS, da ni prešla nanjo obveznost prejšnje države do upnika.
V izjemni situaciji, ki ob sprejemu ZIP gotovo ni bila predvidena, dokazovanje prehoda obveznosti z listino ali s sodno odločbo ni potrebno in se šteje, da je prenos obveznosti dokazan tudi takrat, kadar gre za prenos po zakonu.
Solastnik, ki je izkazal upravičeno večji interes za stvar, dobi to stvar in izplača ostalim solastnikom vrednost njihovih deležev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.
Za presojo odgovornosti imetnika tekočega računa za škodo, ki jo je povzročil banki s svojim ravnanjem, ko je prišlo do tatvine čekov, je odločilno vprašanje, ali je njegovo ravnanje v zvezi s hranjenjem čekovnih blanketov in čekovne karte opredeliti kot krivdno ravnanje.
ZIP člen 51, 51/1, 53, 53/2, 55, 55/2, 51, 51/1, 53, 53/2, 55, 55/2.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka
Ker je dolžnik prejel sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine 6.8.1992 in zoper njega vložil ugovor 3.11.1992 in ker je bilo zatrjevano plačilo terjatve opravljeno pred izdajo sklepa o izvršbi, ne gre za upošteven ugovor po izteku roka. Zato je prvostopna odločitev o zavrženju ugovora kot prepoznega pravilna.
Pri fizični delitvi upošteva sodišče najprej upravičen interes posameznega solastnika do določenih delov nepremičnin. Ta kriterij ima prednost pred načelom fizične delitve po velikosti solastninskih deležev.
ZOR člen 262, 262/1, 262/2, 263, 267, 629, 262, 262/1, 262/2, 263, 267, 629.
pogodba o delu - prenehanje pogodbe
Če izvajalec razdre pogodbo o delu, je naročnik vselej upravičen do zmanjšanja dogovorjenega plačila za stroške, ki jih izvajalec ni imel, pa bi jih bil moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi do zmanjšanja za tisto, kar je izvajalec zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Do odškodninskega zahtevka zoper izvajalca pa je naročnik upravičen le v primeru izkazane škode zaradi ravnanja izvajalca ter pod pogoji siceršnjega obstoja vseh elementov za izvajalčevo odškodninsko odgovornost po pravilih o povrnitvi izvenpogodbene škode (269. člen ZOR), upoštevaje pri tem še specialne določbe 262., 263., 266. in 267. člena ZOR.
Ne gre za posojilo, če je bil eni stranki dan denar od druge z namenom skupnega nakupa stvari - kamiona, s katerim sta obe stranki tudi razpolagali kot solastnika z oddajo v najem tretjemu na skupni poslovni rizik.
ZTLR člen 78, 78/1, 79, 78, 78/1, 79. ZIP člen 267, 267/1, 267/2, 267, 267/1, 267/2.
motenje posesti - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve
V sporih zaradi motenja posesti se ne more le ugotoviti, da je motenje posesti storjeno, ne da bi se obenem naložila tudi prepoved bodočih posegov oziroma vzpostavitev v prejšnje posestno stanje. Za takšno prepoved oziroma sodno varstvo posesti pa mora tožnik izkazati ustrezen interes (pravni, ekonomski ali praktični). Prav tako za vzpostavitev v prejšnje posestno stanje. Za izdajo začasnih odredb v zavarovanje nedenarnih terjatev je treba izkazati verjeten obstoj terjatve in nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežkočena. Začasno odredbo pa je mogoče izdati ne le v primeru nevarnosti onemogočanja ali otežkočenja bodoče izvršbe, temveč tudi tedaj, če upnik izkaže za verjetno, da je odredba potrebna zaradi preprečitve nastanka nenadomestljive škode.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20329
KZS člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158, 158/1, 158/2, 158/3.
gozdna tatvina - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - namen prilastitve stvari - namen prodaje
Obdolženec je posekal les, preko 5 m3, z namenom prodaje, zagovarja pa se, da bi s kupnino od prodanega lesa postavil spomenik prejšnji lastnici, ki je umrla že v letu 1982 in pri kateri je občasno živel. Vedel je, da les ni njegov, da so ga podedovali zakoniti dediči, oprostilna sodba pa je bila izrečena zato, ker obdolženec ni imel namena protipravne pridobitve premoženjske koristi. Na pritožbo javnega tožilca je bila sodba razveljavljena, ker gre za zgrešeno pravno oceno, saj za kaznivo dejanje tatvine, niti za kaznivo dejanje gozdne tatvine, ki pomeni le posebno obliko tatvine, ni zahtevano ugotavljanje protipravne premoženjske koristi, ampak zadostuje za takšno kaznivo dejanje protipravna prilastitev stvari, ki niso storilčeva last.
S prerezanjem telefonskih žic je toženec tožnici onemogočil uporabo telefona. S tem jo je motil v njeni posesti uporabe telefonskega priključka oziroma telefona kot stvari.
Obdolženec je brez povoda brezobzirno napadel oškodovanca in ga trikrat porezal z nožem po glavi. Izrečena pogojna obsodba je bila na pritožbo javnega tožilca spremenjena v kazen treh mesecev zapora, ker je sodišče bolj upoštevalo dejstvo, da je bil obdolženec za tovrstna kazniva dejanja že dvakrat obsojen in tudi same okoliščine storjenega kaznivega dejanja, ko za napad ni imel nikakršnega povoda ter dejstvo, da je oškodovanca s tremi vrezi poškodoval po glavi kot občutljivem delu telesa.
ZPPCP člen 69, 69/1, 72, 72/1, 72/2, 93. ZOR člen 336, 337, 337/2, 652, 336, 337, 337/2, 652.
višja sila - sodno pobotanje
Prevoznik je odgovoren za izgubo pošiljke, razen če dokaže, da je škoda nastala zaradi zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati, se jim izgoniti ali jih odvrniti. To pomeni, da je za višjo silo potrebno, da je dogodek zunanji, nepričakovan in nepreprečljiv. Dogodek mora biti izreden, ne pričakovan. Kakor hitro ga stranka lahko pričakuje, lahko z njim računa. Če lahko z njim računa, pa ga lahko prepreči oziroma se mu izogne. Če tega ne stori, je kriva (toliko namreč pojem predvidljivosti izključuje nepreprečljivost).
Za sodno kompenzacijo je značilno, da jo izreče sodišče s konstitutivno odločbo. Vendar pa se tudi v takem primeru (ko je tožena stranka izjavo o pobotu uveljavljala s pobotnim ugovorom v pravdi) šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Zato tožeča stranka ne more zahtevati zamudnih obresti do dneva, ko je sodišče izreklo pobot.
Nekaj mesecev star otrok (sam po sebi) ne more predstavljati razloga za odložitev izvršbe. "Tretji" lahko vloži le ugovor, ne pa predloga za odložitev izvršbe.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravilno, da v zahtevi predlagani dokazi očitno niso taki, da bi se na podlagi njih lahko dovolila obnova kazenskega postopka.