CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL40395
ZTLR člen 14, 15, 14, 15. ZPP (1977) člen 272, 272. ZIP člen 267, 267.
začasna odredba - zavarovanje dokazov - razmerje med solastniki
V pravdi med solastniki zaradi prepovedi posega je izkazan verjeten obstoj terjatve kot predpostavka za izdajo začasne odredbe, če so ugotovljeni gradbeni posegi opravljeni proti volji solastnikov ali če je s posegi proti volji solastnikov spremenjeno dotedanje posestno stanje.
Tožeča stranka je tožbo spremenila na naroku, na katerem tožena stranka ni bila navzoča, zato bi sodišče moralo toženi stranki poslati prepis zapisnika o naroku, na katerem je prišlo do spremembe tožbe in prvotno toženo stranko ter novo toženo stranko pozvati, da se izjavita, ali privolita v subjektivno spremembo tožbe. Z opustitvijo takšnega ravnanja je bilo novi toženi stranki onemogočeno obravnavanje pred sodiščem.
Tožena stranka s kopijo poštne oddajne knjige in poštne poizvednice ni dokazala, da je z odgovorom na tožbo oporekala tožbenemu zahtevku. Ker so bili izpolnjeni tudi ostali pogoji (sporno je bilo ali iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in ali ta dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka), je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo zaradi izostanka.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - priposestvovanje
Pri pridobitvi služnostne pravice vožnje z vsemi motornimi vozili je pomembno ugotoviti način izvrševanja služnostne pravice, saj se ne priposestvuje le pravica do služnosti. Vsebina pravice služnosti je v načinu izvrševanja in je način izvrševanja odločilen za pravico oziroma vrsto služnosti. Uporaba modernih prometnih sredstev pa le tedaj ne pomeni razširitve služnosti, če bi se moderno prometno sredstvo uporabljalo v isti namen kot prejšnje motorno vozilo.
ZPPCP člen 69, 69/1, 72, 72/1, 72/2, 93. ZOR člen 336, 337, 337/2, 652, 336, 337, 337/2, 652.
višja sila - sodno pobotanje
Prevoznik je odgovoren za izgubo pošiljke, razen če dokaže, da je škoda nastala zaradi zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati, se jim izgoniti ali jih odvrniti. To pomeni, da je za višjo silo potrebno, da je dogodek zunanji, nepričakovan in nepreprečljiv. Dogodek mora biti izreden, ne pričakovan. Kakor hitro ga stranka lahko pričakuje, lahko z njim računa. Če lahko z njim računa, pa ga lahko prepreči oziroma se mu izogne. Če tega ne stori, je kriva (toliko namreč pojem predvidljivosti izključuje nepreprečljivost).
Za sodno kompenzacijo je značilno, da jo izreče sodišče s konstitutivno odločbo. Vendar pa se tudi v takem primeru (ko je tožena stranka izjavo o pobotu uveljavljala s pobotnim ugovorom v pravdi) šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Zato tožeča stranka ne more zahtevati zamudnih obresti do dneva, ko je sodišče izreklo pobot.
Obdolženec je sprejel od oškodovanca določen znesek za nakup lepila, ki bi ga potreboval pri dogovoru, da mu postavi v stanovanje keramične ploščice, kasneje pa tega dogovora ni izpolnil. Oprostilno sodbo, ki v dvomu obdolženca oprošča s tem, ker ni ugotovilo, da bi imel goljufiv namen že od vsega začetka, izpodbija javni tožilec, ki nakazuje na določene neskladnosti, kar pa po oceni sodišča druge stopnje ni dovolj za oceno, da bi imel obdolženec že od vsega začetka namen oškodovanca ogoljufati za znesek 5.000,00 tolarjev.
Nekaj mesecev star otrok (sam po sebi) ne more predstavljati razloga za odložitev izvršbe. "Tretji" lahko vloži le ugovor, ne pa predloga za odložitev izvršbe.
Ne gre za posojilo, če je bil eni stranki dan denar od druge z namenom skupnega nakupa stvari - kamiona, s katerim sta obe stranki tudi razpolagali kot solastnika z oddajo v najem tretjemu na skupni poslovni rizik.
Pri fizični delitvi upošteva sodišče najprej upravičen interes posameznega solastnika do določenih delov nepremičnin. Ta kriterij ima prednost pred načelom fizične delitve po velikosti solastninskih deležev.
ZTLR člen 78, 78/1, 79, 78, 78/1, 79. ZIP člen 267, 267/1, 267/2, 267, 267/1, 267/2.
motenje posesti - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve
V sporih zaradi motenja posesti se ne more le ugotoviti, da je motenje posesti storjeno, ne da bi se obenem naložila tudi prepoved bodočih posegov oziroma vzpostavitev v prejšnje posestno stanje. Za takšno prepoved oziroma sodno varstvo posesti pa mora tožnik izkazati ustrezen interes (pravni, ekonomski ali praktični). Prav tako za vzpostavitev v prejšnje posestno stanje. Za izdajo začasnih odredb v zavarovanje nedenarnih terjatev je treba izkazati verjeten obstoj terjatve in nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežkočena. Začasno odredbo pa je mogoče izdati ne le v primeru nevarnosti onemogočanja ali otežkočenja bodoče izvršbe, temveč tudi tedaj, če upnik izkaže za verjetno, da je odredba potrebna zaradi preprečitve nastanka nenadomestljive škode.
ZIP člen 51, 51/1, 53, 53/2, 55, 55/2, 51, 51/1, 53, 53/2, 55, 55/2.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka
Ker je dolžnik prejel sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine 6.8.1992 in zoper njega vložil ugovor 3.11.1992 in ker je bilo zatrjevano plačilo terjatve opravljeno pred izdajo sklepa o izvršbi, ne gre za upošteven ugovor po izteku roka. Zato je prvostopna odločitev o zavrženju ugovora kot prepoznega pravilna.
ZOR člen 262, 262/1, 262/2, 263, 267, 629, 262, 262/1, 262/2, 263, 267, 629.
pogodba o delu - prenehanje pogodbe
Če izvajalec razdre pogodbo o delu, je naročnik vselej upravičen do zmanjšanja dogovorjenega plačila za stroške, ki jih izvajalec ni imel, pa bi jih bil moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi do zmanjšanja za tisto, kar je izvajalec zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Do odškodninskega zahtevka zoper izvajalca pa je naročnik upravičen le v primeru izkazane škode zaradi ravnanja izvajalca ter pod pogoji siceršnjega obstoja vseh elementov za izvajalčevo odškodninsko odgovornost po pravilih o povrnitvi izvenpogodbene škode (269. člen ZOR), upoštevaje pri tem še specialne določbe 262., 263., 266. in 267. člena ZOR.
S prerezanjem telefonskih žic je toženec tožnici onemogočil uporabo telefona. S tem jo je motil v njeni posesti uporabe telefonskega priključka oziroma telefona kot stvari.
Zasebni tožilec je vložil zasebno tožbo, ki pa ni vsebovala zahtevanih podatkov, da bi jo bilo moč obravnavati. Zasebni tožilec kljub danemu pravilnemu pravnemu pouku o posledici zavrženja vloge, v kolikor je v določenem roku ne bo dopolnil, tega ni storil, zato je bila vloga zavržena, sodišče druge stopnje pa je pritožbo zasebnega tožilca kot neutemeljeno zavrnilo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20329
KZS člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158, 158/1, 158/2, 158/3.
gozdna tatvina - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - namen prilastitve stvari - namen prodaje
Obdolženec je posekal les, preko 5 m3, z namenom prodaje, zagovarja pa se, da bi s kupnino od prodanega lesa postavil spomenik prejšnji lastnici, ki je umrla že v letu 1982 in pri kateri je občasno živel. Vedel je, da les ni njegov, da so ga podedovali zakoniti dediči, oprostilna sodba pa je bila izrečena zato, ker obdolženec ni imel namena protipravne pridobitve premoženjske koristi. Na pritožbo javnega tožilca je bila sodba razveljavljena, ker gre za zgrešeno pravno oceno, saj za kaznivo dejanje tatvine, niti za kaznivo dejanje gozdne tatvine, ki pomeni le posebno obliko tatvine, ni zahtevano ugotavljanje protipravne premoženjske koristi, ampak zadostuje za takšno kaznivo dejanje protipravna prilastitev stvari, ki niso storilčeva last.