primernost izvršilnega naslova - določenost zahtevka
Če je v izvršilnem naslovu določeno, da mora dolžnik plačati upniku tolarsko vrednost tuje valute po uradnem tečaju na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi od določenega dne, je takšen izvršilni naslov primeren za izvršbo (20. člen ZIP), ker je določljiv (smiselna uporaba prvega odst. 462. čl. ZOR), saj je terjani znesek mogoče izračunati na podlagi tečaja Banke Slovenije, obresti pa na podlagi zakonskih predpisov.
Okoliščine, da je obdolženec, zoper katerega je že vložena obtožnica, prebil določen čas v priporu, da dejanje priznava in da je razkritje dejanja znano tudi javnosti, so lahko podlaga za zaključek, da nevarnost, da bo kaznivo dejanje ponavljal, praktično ni večja od tiste, da bo kdorkoli storil kaznivo dejanje oziroma, da ni podlage za podaljšanje pripora.
Ni mogoče šteti, da dejanje pomeni za družbo neznatno nevarnost, če je povzročena škoda majhna, škodljive posledice pa bodo v nekaj letih nadoknadene, kajti za oceno, da gre za družbi neznatno nevarnost je potrebno tudi, da je dejanje majhnega pomena. Tega pa ni mogoče šteti, če je storilec poškodoval vrhove kar 33 drevesc v živi meji.
Kaj je ustrezno najemno stanovanje po 158. čl. SZ tedaj, ko po izvršilnem naslovu dolžniku pripadajo najpotrebnejši prostori, se presoja po kriterijih iz 2. in 3. odst. 7. čl. ZSR, ali je odločbo mogoče izvršiti pa še po določilu 66. čl. ZSR. Drugačno stališče bi pomenilo uveljavitev SZ za nazaj za čas,ko še ni veljal in za primer, ki je bil razsojen po prej veljavnem ZSR.
Tožeča stranka je tožbo spremenila na naroku, na katerem tožena stranka ni bila navzoča, zato bi sodišče moralo toženi stranki poslati prepis zapisnika o naroku, na katerem je prišlo do spremembe tožbe in prvotno toženo stranko ter novo toženo stranko pozvati, da se izjavita, ali privolita v subjektivno spremembo tožbe. Z opustitvijo takšnega ravnanja je bilo novi toženi stranki onemogočeno obravnavanje pred sodiščem.
pogodba o delu - neizpolnitev - pogodbena kazen - izgubljeni dobiček
Sodišče prve stopnje ni dovolj raziskalo dejanskega stanja glede vprašanja, ali je znesek, ki ga je morala tožena stranka kot prevzemnik posla po pogodbi o delu plačati zaradi neizpolnitve pogodbe, predstavlja pogodbeno kazen ali vrnitev pogodbene vsote, ki jo je plačal naročnik.
ZOR člen 156, 156/2, 156, 156/2. ZIP člen 265, 267, 265, 267.
zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - začasna odredba
156. člen ZOR ureja zahtevke za odstranitev škodne nevarnosti, ne pa pogojev in predpostavk za izdajo začasne odredbe. To ureja ZIP v svojem štiriindvajsetem poglavju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL40395
ZTLR člen 14, 15, 14, 15. ZPP (1977) člen 272, 272. ZIP člen 267, 267.
začasna odredba - zavarovanje dokazov - razmerje med solastniki
V pravdi med solastniki zaradi prepovedi posega je izkazan verjeten obstoj terjatve kot predpostavka za izdajo začasne odredbe, če so ugotovljeni gradbeni posegi opravljeni proti volji solastnikov ali če je s posegi proti volji solastnikov spremenjeno dotedanje posestno stanje.
ZOR člen 154, 193, 193/1, 193/2, 194, 201, 154, 193, 193/1, 193/2, 194, 201.
premoženjska škoda - odškodnina - smrt ožjega družinskega člana
Zaradi smrti ožjega družinskega člana zatrjevana izguba premoženjskega standarda oz. prikrajšanosti na svojem materialnem standardu življenja in prebivanja v hiši oz. prikrajšanje zaradi izpada pokojnikovega dohodka oz. dela (pri katerem ne gre za izgubo preživljanja), ni pravno priznana škoda.
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ne zadošča objektivna nevarnost, ampak mora ta nevarnost izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo.
Po določilu 266/2 člena ZIP se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica.
Ni ponovitvene nevarnosti, če se je oškodovanka odselila in tako ni realne možnosti, da bi jo obdolženec lahko spolno nadlegoval in zlorabljal svoj položaj očeta.
KZS člen 177, 177/1, 222, 222/2, 177, 177/1, 222, 222/2. KZJ člen 8, 8/2, 8, 8/2.
nasilniško obnašanje - izživljanje nad ljudmi
Obdolženec, ki je že v ranih srednjih letih, je doslej živel urejeno, skrbno je opravljal svojo dejavnost, nobenih družinskih težav ni imel, nikoli ni bil obsojen ali spoznan odgovornega zaradi storitve prekrškov. Nad oškodovancem, med njima je tlel dolgoletni spor, se je znesel po pripetljaju, ki je pri obtožencu samo še podkrepil prepričanje, da ga oškodovanec načrtno poslovno onemogoča do te mere, da je to škodljivo za dejavnost, ki jo obtoženi opravlja. Četudi bi držalo, da je obtoženec oškodovanca s pestmi podrl na tla, v luči ugotovljenih obtoženčevih lastnosti, to ne zadostuje za sklep, da se iz okoliščin dejanja da sklepati, da se izživlja z nasiljem nad ljudmi.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL40147
ZIKS člen 145, 145/2. ZCes člen 3, 3/3. URS člen 70, 70/1. ZVO člen 3, 3/3-1.
začasna odredba - verjetnost terjatve - vrnitev zaplenjenega premoženja - pridobitev lastninske pravice - javno dobro
So stvari, ki so zunaj pravnega prometa in med temi so tudi javna dobra, ki ne sodijo v civilnopravni pojem stvari, ker gre za stvari v splošni rabi, ki so na voljo vsej družbi in ki jih lahko uporabljajo vsi njeni člani. Javna dobra opredeljujejo bodisi predpisi (npr. Zakon o cestah - Ur. l. SRS št. 38/81 in 37/87 - tretji odst. 3. čl.), bodisi štejejo kot takšna po pravnem naziranju družbe (smiselna primerjava z naravnim javnim dobrom - 3 in 3.1. točke 5. člena Zakona o varstvu okolja - Ur. list RS 32/93) spričo svoje narave, namena in dokler obstaja njihova splošna uporaba. Povedano je tudi v duhu sedanjih ustavnih predpisov (70. čl. Ustave RS). Ob tem pa se ni mogoče strinjati s pritožbenim stališčem, da oddajanje neke površine za posebno uporabo (lahko gre za oddajanje za gostinske namene, kot se trdi, ali za postavljanje kioskov, reklamnih panojev, začasnih objektov ipd.) jemlje takšnim stvarem lastnost javnega dobra. To izhaja tudi iz prvega odst. 70. čl. Ustave RS.