Ni kazensko odgovoren storilec kaznivega dejanja, ker je zmotno mislil, da v postopku po denacionalizaciji za kritje stroškov lahko poseka les v gozdu, ki je predmet denacionalizacije.
lastninjenje stanovanj in stanovanjskih hiš - solidarnostna in vzajemnostna sredstva stanovanjskega gospodarstva - upravičenec - občina - mesto
Prvi odstavek 113. člena SZ eksplicitno določa da postanejo lastnice družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, pridobljenih s solidarnostnimi in vzajemnostnimi sredstvi stanovanjskega gospodarstva, občine.
Mesto nima statusa občine. Na podlagi prvega odst. 141. čl. Ustave ima mesto le možnost, da se po postopku in ob pogojih, ki jih bo določal zakon, organizira kot mestna občina.
ZTLR člen 77, 78, 78/1, 78/2, 77, 78, 78/1, 78/2. ZPP (1977) člen 441, 441.
pravnomočen sklep o dedovanju - drugo premoženje
Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti daje sodišče glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, če je tožba vložena pravočasno (77. člen ZTLR), zato so pri obravnavanju tožbe zaradi motenja posesti to odločilna dejstva, ki jih mora ugotoviti sodišče.
Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine je nepreklicna. Dedič lahko zahteva razveljavitev dedne izjave samo, če je bila izjava povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti. Zaradi zmote ali drugih napak volje je mogoče dedno izjavo razveljaviti le s tožbo o pravdnem postopku, razen če so med vsemi dediči nesporna dejstva, od katerih je odvisna ugotovitev neveljavnosti dedne izjave.
ZOR člen 156, 156/2, 156, 156/2. ZIP člen 265, 267, 265, 267.
zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - začasna odredba
156. člen ZOR ureja zahtevke za odstranitev škodne nevarnosti, ne pa pogojev in predpostavk za izdajo začasne odredbe. To ureja ZIP v svojem štiriindvajsetem poglavju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL40395
ZTLR člen 14, 15, 14, 15. ZPP (1977) člen 272, 272. ZIP člen 267, 267.
začasna odredba - zavarovanje dokazov - razmerje med solastniki
V pravdi med solastniki zaradi prepovedi posega je izkazan verjeten obstoj terjatve kot predpostavka za izdajo začasne odredbe, če so ugotovljeni gradbeni posegi opravljeni proti volji solastnikov ali če je s posegi proti volji solastnikov spremenjeno dotedanje posestno stanje.
Zgolj dejstvo, da je bil obdolženec kriminalist UNZ in imel zaradi narave dela uradne stike s preiskovalnimi in kazenskimi sodniki sodišča prve stopnje, samo na sebi nima take teže, da bi narekovalo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Solastnik, ki je izkazal upravičeno večji interes za stvar, dobi to stvar in izplača ostalim solastnikom vrednost njihovih deležev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.
ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - rok za vložitev tožbe
Za začetek teka subjektivnega roka za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register je pomembno, kdaj je tožnik na kakršenkoli način izvedel za razlog ničnosti.
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu delu skupaj z drugimi solastniki. Za oddajo solastnih poslovnih prostorov v zakup je potrebno soglasje vseh solastnikov.
Kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero se po zakonu sme izreči denarna kazen ali zapor do 3 let, absolutno zastara v skladu z določili KZ SFRJ v 6 letih.
ZTLR člen 28, 28/4, 28, 28/4. ZPP (1977) člen 4, 354, 354/1, 4, 354, 354/1.
priposestvovanje - dokazno breme
Tisti, ki dokazuje, da je pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, mora to okoliščino dokazati.
Ni kršeno načelo neposrednosti, če se je tožnik strinjal, da se preberejo zapisniki o izvedbi dokazov v prejšnjem postopku.
Stranka se ne more v postopku, ko uveljavlja močnejšo pravico zaradi priposestvovanja, sklicevati, da je bila v nepravdnem postopku meja določena na podlagi napačnih meritev izvedenca geometra.
Ni mogoče šteti, da dejanje pomeni za družbo neznatno nevarnost, če je povzročena škoda majhna, škodljive posledice pa bodo v nekaj letih nadoknadene, kajti za oceno, da gre za družbi neznatno nevarnost je potrebno tudi, da je dejanje majhnega pomena. Tega pa ni mogoče šteti, če je storilec poškodoval vrhove kar 33 drevesc v živi meji.
Okoliščine, da je obdolženec, zoper katerega je že vložena obtožnica, prebil določen čas v priporu, da dejanje priznava in da je razkritje dejanja znano tudi javnosti, so lahko podlaga za zaključek, da nevarnost, da bo kaznivo dejanje ponavljal, praktično ni večja od tiste, da bo kdorkoli storil kaznivo dejanje oziroma, da ni podlage za podaljšanje pripora.