lastninjenje stanovanj in stanovanjskih hiš - solidarnostna in vzajemnostna sredstva stanovanjskega gospodarstva - upravičenec - občina - mesto
Prvi odstavek 113. člena SZ eksplicitno določa da postanejo lastnice družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, pridobljenih s solidarnostnimi in vzajemnostnimi sredstvi stanovanjskega gospodarstva, občine.
Mesto nima statusa občine. Na podlagi prvega odst. 141. čl. Ustave ima mesto le možnost, da se po postopku in ob pogojih, ki jih bo določal zakon, organizira kot mestna občina.
Tožnik je z veljavnim prometnim dovoljenjem ter s kupno pogodbo izkazal za verjetno svojo terjatev do toženca (izročitev avtomobila). Prav tako je izkazal za verjetno, da ima toženec namen avtomobil prodati, da torej obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Pogoji za začasno odredbo (hramba avtomobila) so zato podani.
Za presojo odgovornosti imetnika tekočega računa za škodo, ki jo je povzročil banki s svojim ravnanjem, ko je prišlo do tatvine čekov, je odločilno vprašanje, ali je njegovo ravnanje v zvezi s hranjenjem čekovnih blanketov in čekovne karte opredeliti kot krivdno ravnanje.
primernost izvršilnega naslova - določenost zahtevka
Če je v izvršilnem naslovu določeno, da mora dolžnik plačati upniku tolarsko vrednost tuje valute po uradnem tečaju na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi od določenega dne, je takšen izvršilni naslov primeren za izvršbo (20. člen ZIP), ker je določljiv (smiselna uporaba prvega odst. 462. čl. ZOR), saj je terjani znesek mogoče izračunati na podlagi tečaja Banke Slovenije, obresti pa na podlagi zakonskih predpisov.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL40147
ZIKS člen 145, 145/2. ZCes člen 3, 3/3. URS člen 70, 70/1. ZVO člen 3, 3/3-1.
začasna odredba - verjetnost terjatve - vrnitev zaplenjenega premoženja - pridobitev lastninske pravice - javno dobro
So stvari, ki so zunaj pravnega prometa in med temi so tudi javna dobra, ki ne sodijo v civilnopravni pojem stvari, ker gre za stvari v splošni rabi, ki so na voljo vsej družbi in ki jih lahko uporabljajo vsi njeni člani. Javna dobra opredeljujejo bodisi predpisi (npr. Zakon o cestah - Ur. l. SRS št. 38/81 in 37/87 - tretji odst. 3. čl.), bodisi štejejo kot takšna po pravnem naziranju družbe (smiselna primerjava z naravnim javnim dobrom - 3 in 3.1. točke 5. člena Zakona o varstvu okolja - Ur. list RS 32/93) spričo svoje narave, namena in dokler obstaja njihova splošna uporaba. Povedano je tudi v duhu sedanjih ustavnih predpisov (70. čl. Ustave RS). Ob tem pa se ni mogoče strinjati s pritožbenim stališčem, da oddajanje neke površine za posebno uporabo (lahko gre za oddajanje za gostinske namene, kot se trdi, ali za postavljanje kioskov, reklamnih panojev, začasnih objektov ipd.) jemlje takšnim stvarem lastnost javnega dobra. To izhaja tudi iz prvega odst. 70. čl. Ustave RS.
Kaj je ustrezno najemno stanovanje po 158. čl. SZ tedaj, ko po izvršilnem naslovu dolžniku pripadajo najpotrebnejši prostori, se presoja po kriterijih iz 2. in 3. odst. 7. čl. ZSR, ali je odločbo mogoče izvršiti pa še po določilu 66. čl. ZSR. Drugačno stališče bi pomenilo uveljavitev SZ za nazaj za čas,ko še ni veljal in za primer, ki je bil razsojen po prej veljavnem ZSR.
pogodba o delu - neizpolnitev - pogodbena kazen - izgubljeni dobiček
Sodišče prve stopnje ni dovolj raziskalo dejanskega stanja glede vprašanja, ali je znesek, ki ga je morala tožena stranka kot prevzemnik posla po pogodbi o delu plačati zaradi neizpolnitve pogodbe, predstavlja pogodbeno kazen ali vrnitev pogodbene vsote, ki jo je plačal naročnik.
Ni dokazano, da bi obdolženec storil to kaznivo dejanje, čeprav je v času, ko je bila storjena tatvina lesa, sekal les v svoji parceli, ki meji na parcelo oškodovanca, če ni nobenega dokaza o tem, da je prav obdolženec podrl les, ki je bil ukraden. Pri obdolžencu tak les ni bil najden, nobenega dokaza ni, da bi obdolženec tak les odtujil, sam pa tudi dejanje zanika.
Zgolj dejstvo, da je bil obdolženec kriminalist UNZ in imel zaradi narave dela uradne stike s preiskovalnimi in kazenskimi sodniki sodišča prve stopnje, samo na sebi nima take teže, da bi narekovalo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Izjava, podana v svojstvu priče v civilnem postopku, ne predstavlja razžalitve, če v taki izjavi ni nikakršnih žaljivih vrednostnih ocen ali podcenjevanja in zaničevanja.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - razlog - znatnejša škoda
Prikrajšanje, ki naj bi dolžniku nastalo z izpolnitvijo obveznosti, ugotovljene s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, ne ustreza pravnemu standardu znatnejše škode po prvem odstavku 63. člena ZIP, ki ga je treba tolmačiti restriktivno, saj bi bil lahko v nasprotnem primeru z vsako izvršitvijo obveznosti po izvršilnem naslovu, ki vedno pomeni prikrajšanje za dolžnika, izpolnjen eden od obeh pogojev za odložitev izvršbe.
ZTLR člen 28, 28/4, 28, 28/4. ZPP (1977) člen 4, 354, 354/1, 4, 354, 354/1.
priposestvovanje - dokazno breme
Tisti, ki dokazuje, da je pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, mora to okoliščino dokazati.
Ni kršeno načelo neposrednosti, če se je tožnik strinjal, da se preberejo zapisniki o izvedbi dokazov v prejšnjem postopku.
Stranka se ne more v postopku, ko uveljavlja močnejšo pravico zaradi priposestvovanja, sklicevati, da je bila v nepravdnem postopku meja določena na podlagi napačnih meritev izvedenca geometra.
Okoliščine, da je obdolženec, zoper katerega je že vložena obtožnica, prebil določen čas v priporu, da dejanje priznava in da je razkritje dejanja znano tudi javnosti, so lahko podlaga za zaključek, da nevarnost, da bo kaznivo dejanje ponavljal, praktično ni večja od tiste, da bo kdorkoli storil kaznivo dejanje oziroma, da ni podlage za podaljšanje pripora.
ZOR člen 156, 156/2, 156, 156/2. ZIP člen 265, 267, 265, 267.
zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - začasna odredba
156. člen ZOR ureja zahtevke za odstranitev škodne nevarnosti, ne pa pogojev in predpostavk za izdajo začasne odredbe. To ureja ZIP v svojem štiriindvajsetem poglavju.
Ni mogoče šteti, da dejanje pomeni za družbo neznatno nevarnost, če je povzročena škoda majhna, škodljive posledice pa bodo v nekaj letih nadoknadene, kajti za oceno, da gre za družbi neznatno nevarnost je potrebno tudi, da je dejanje majhnega pomena. Tega pa ni mogoče šteti, če je storilec poškodoval vrhove kar 33 drevesc v živi meji.