zemljiška knjiga - sprememba vrste rabe - poočitba spremembe rabe - podatki zemljiškega katastra - naznanilni list
Poočitbo delitve in spremembe vrste rabe parcele v zemljiški knjigi na podlagi naznanilnega lista, izdelanega v zvezi z opravljeno rekonstukcijo ceste lahko zemljiškoknjižno sodišče dovoli samo na podlagi pravnomočne odločbe geodetskega organa, ker gre za vzdrževanje zemljiškega katastra po določbah čl. 24 do 32 ZZK.
Čeprav je obtoženec z smernim kazalcem pokazal, da bo zavil v levo, je kazensko odgovoren za nezgodo, ker 5 do 6 sekund ni bil pozoren na promet za seboj in je spregledal, da ga že prehiteva drugo vozilo, ki je nato trčilo v obtoženčevo v trenutku, ko je ta zavil v levo.
lastninjenje stanovanj in stanovanjskih hiš - solidarnostna in vzajemnostna sredstva stanovanjskega gospodarstva - upravičenec - občina - mesto
Prvi odstavek 113. člena SZ eksplicitno določa da postanejo lastnice družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, pridobljenih s solidarnostnimi in vzajemnostnimi sredstvi stanovanjskega gospodarstva, občine.
Mesto nima statusa občine. Na podlagi prvega odst. 141. čl. Ustave ima mesto le možnost, da se po postopku in ob pogojih, ki jih bo določal zakon, organizira kot mestna občina.
ZTLR člen 77, 78, 78/1, 78/2, 77, 78, 78/1, 78/2. ZPP (1977) člen 441, 441.
pravnomočen sklep o dedovanju - drugo premoženje
Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti daje sodišče glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, če je tožba vložena pravočasno (77. člen ZTLR), zato so pri obravnavanju tožbe zaradi motenja posesti to odločilna dejstva, ki jih mora ugotoviti sodišče.
začasna odredba - postopek za vrnitev v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja - pasivna legitimacija
Podjetje, ki ima v lasti zaplenjene nepremičnine, je pasivno legitimirano v postopku za vrnitev tega premoženja. Začasna odredba prepovedi razpolaganja z nepremičninami se izda po določbi 267. in 268. člena ZIP.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20377
ZKP člen 376, 376/1-2, 376, 376/1-2. KZJ člen 49, 49/1, 49, 49/1.
preizkus sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - odmera kazni obsojencu
Podana je kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca, če mu ni bila ob izrečeni kazni zapora zaradi obravnavanega kaznivega dejanja izrečena enotna kazen z upoštevanjem kazni po prejšnji obsodbi v skladu s čl. 49/I KZJ, takšno kršitev pa mora sodišče druge stopnje v pritožbenem preizkusu upoštevati po uradni dolžnosti.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20345
ZKP člen 364, 364/1-11, 364, 364/1-11. KZS člen 52, 52/1, 52/4, 52, 52/1, 52/4.
odločilna dejstva - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dejanje na mah
Sodišče v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je obtoženec storil kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe po tistem, ko ga je oškodovanec udaril v obraz (napad) in je zato pri njem prišlo do kratkostične reakcije (močna razdraženost), pri tem pa ne ocenjuje ali ni bilo dejanje storjeno na mah (4. odstavek 52. čl. KZ RS), zato je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP (v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih).
pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - priposestvovanje
Za pridobitev lastnine na nepremičnini s priposestvovanjem je potrebna 20-letna dobroverna posest. Ta dobrovernost se zahteva tudi od posestnih prednikov, če naj se čas njihove posesti všteje v priposestvovalno dobo.
Razlogi za odlog izvršbe po členu 63 ZIP niso navedeni taksativno. Tudi za odlog po členu 63/2 ZIP pa mora dolžnik izkazati za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
V primeru, ko ni moč izključiti možnosti, da storilec ni izvršil kaznivega dejanja, ki mu ga očita obtožba, pa čeprav le-tej konkurira večja možnost, ki govori v prid obtožbe, mora sodišče v skladu s 3. tč. 350. čl. ZKP izreči oprostilno sodbo.
Prodajalec je dolžan kupcu priznati od vnaprej plačane kupnine za blago, ki bo dobavljeno kasneje, takšne obresti, kakršne priznava banka za hranilne vloge na vpogled.
Tatvina 2 m3 drv za kurjavo ni dejanje majhnega pomena. Socialni razlogi, na katere sta se obdolženca sklicevala, niti sami zase, niti v zvezi z ostalimi okoliščinami ne opravičujejo ocene, da gre za dejanje majhnega pomena.
KZS člen 56, 56. KZJ člen 9, 9/2, 9/3, 9, 9/2, 9/3.
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - prekoračen silobran
Obdolženec, ki je v prepiru, ki ga je sam izzval, nato bil napaden in je v enakoštevilčni skupini napram drugi enakoštevilčni skupini uporabil orožje - pištolo s tem, da je ustrelil v tla, je storil kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po 56. členu KZ RS v prekoračenem silobranu v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 9. člena KZ SFRJ.
Ni kazensko odgovoren storilec kaznivega dejanja, ker je zmotno mislil, da v postopku po denacionalizaciji za kritje stroškov lahko poseka les v gozdu, ki je predmet denacionalizacije.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20372
ZKP člen 21, 21. KZS člen 158, 158/1, 158/2, 158, 158/1, 158/2.
predhodno vprašanje - gozdna tatvina
V primeru gozdne tatvine se sodišče ne more opreti zgolj na podatke katastrske meje o dejstvu, ali je obdolženec sekal na svojem ali tujem zemljišču. Predhodno vprašanje je potrebno rešiti na osnovi veljavne zakonodaje o ugotavljanju meje kot je to predvideno v Zakonu o nepravdnem postopku.
V skladu s 1. točko drugega odstavka 4. člena veljavnega zakona o sodnih taksah je potrebno za vsako izročeno vlogo plačati sodno takso. Okoliščina, da je vložil dolžnik ugovor po izteku roka, zaradi česar je bil ugovor neupoštevan, na samo obveznost plačila takse nima vpliva oziroma s tem taksna obveznost ne preneha.
Tožnik je z veljavnim prometnim dovoljenjem ter s kupno pogodbo izkazal za verjetno svojo terjatev do toženca (izročitev avtomobila). Prav tako je izkazal za verjetno, da ima toženec namen avtomobil prodati, da torej obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Pogoji za začasno odredbo (hramba avtomobila) so zato podani.
razdružitev solastnega premoženja - napotitev na pravdo - sodna poravnava
Nepravilno je sodišče prve stopnje napotilo na pravdo stranko za ugotovitev, da je del nepremičnin, ki so predmet razdružitvenega postopka, njegovo posebno premoženje, če je bila o tem zahtevku že sklenjena sodna poravnava.