Pristanek na prestavitev služnosti brez povračila je taka odpoved pravici, ki je pooblaščenec v imenu lastnika zemljišča ne sme prevzeti brez posebne pooblastitve za tak posamezen primer.
Obdolženec je bil po 3. tč. 350. čl. ZKP oproščen obtožbe, da naj bi kot odgovorna oseba v tovarni z določeno opustitvijo delovnega procesa povzročil iz malomarnosti nevarnost na delovišču po II. v zvezi s III. odstavkom 245. čl. KZ RS. Na pritožbo javnega tožilca, ki uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti ugotovilo relativno zastaranje kazenskega pregona, zato je izdalo zavrnilno sodbo po 6. tč. 349. čl. ZKP.
Tudi pri odločanju o odškodninski odgovornosti toženca je treba izhajati iz temeljnih načel obligacijskega prava: načela vestnosti in poštenja, prepovedi povzročanja škode, načela, da mora stranka v obligacijskem razmerju ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.
ZPP (1977) člen 134, 134/1. ZPod člen 169, 170, 170/1.
vročanje - vročitev sodnih pisanj - pravna oseba - sedež pravne osebe - vročitev po direktorju
Vročanje sodnih pisanj pravnim osebam, ki nimajo poslovnih prostorov ali pisarn, ali pa so le-te zaprte, se lahko opravi tudi direktorju kot zastopniku pravne osebe.
Ponovitvena nevarnost je nedvomno podana, če je obdolženka osumljena večjega števila kaznivih dejanj, ki jih je izvrševala v razdobju 2 let, zadnjega med njimi še potem, ko je bila že zaslišana pred preiskovalnim sodnikom.
Ovadbo je javno tožilstvo zavrglo, ker je ugotovilo, da ne gre za uradno preganljivo kaznivo dejanje, iz vsebine navedb oškodovanke v ovadbi pa je razvidno, da bi šlo za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo. Sodišče prve stopnje je tzv. obtožni predlog zavrglo, ker oškodovanka kot tožilka vloge ni vložila v določenem 8-dnevnem roku. Ker je oškodovanka policijski postaji podala ovadbo v 3-mesečnem roku, ki se zahteva za vložitev zasebne tožbe in ko tudi naj bi šlo za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo, je na ta način tromesečni rok varovan, sodišče prve stopnje pa vlagateljice ni opozorilo, da naj svojo vlogo, ki jo sicer šteje kot obtožni predlog, v bistvu pa naj bi šlo za zasebno tožbo, ustrezno dopolni, da bo sposobna za obravnavanje. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo tako, da je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek z napotilom, da naj z vlogo oškodovanke kot tožilke ravna kot s pravočasno vloženo, vendar nepopolno zasebno tožbo, ji da ustrezen rok za dopolnitev in šele nato, v kolikor do dopolnitve zasebne tožbe ne bi prišlo, jo lahko zavrže.
Za presojo vprašanja obsega oziroma višine kupčeve obveznosti, ki jo je slednji dolžan izpolniti na podlagi med strankama sklenjene prodajne pogodbe, je odločilna pogodbeno dogovorjena cena. Zato je neupoštevno pritožbeno sklicevanje kupca na cene, po katerih bi naj odkupovalo les gozdno gosopdarstvo, brezpredmetna pa je tudi kupčeva zahteva po naknadni sodni cenitvi vrednosti prodanega lesa.
hudo kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - vzročna zveza
Obravnavana prometna nezgoda je posledica nepravilnega in protipredpisnega ravnanja dveh udeležencev: obtoženca, ki je vozil z nedovoljeno hitrostjo (104 namesto 60 km/h) in oškodovanca, ki je na kolesu z motorjem zapeljal v križišče, čeprav ni imel prednosti.
Obtoženec je kršil določbo 1. odstavka 46. čl. ZTVCP, ker je vozil z nedovoljeno hitrostjo, pri čemer do prepovedane posledice ne bi prišlo, če bi vozil v okviru dovoljene hitrosti. Tako velike prekoračitve dovoljene hitrosti v mestih so praviloma nevarne, saj pomenijo visoko stopnjo ogrožanja varnosti prometa in so tudi pogost vzrok za prometne nezgode, zato je bila za obtoženca v takšnih okoliščinah prepovedana posledica, ne glede na nepravilno ravnanje oškodovanca, objektivno predvidljiva je tudi povsem adekvatna njenemu vzroku - teži kršitve cestnoprometnih predpisov.
Oškodovančevo ravnanje ni prekinilo vzročne zveze med obtoženčevim ravnanjem in prometno nezgodo. Za takšno prekinitev vzročne zveze bi šlo, če bi bil zaradi ravnanja tretje osebe vzpostavljen nov vzročni odnos, ki bi samostojno in neodvisno od obtoženčevega ravnanja vodil k nastanku posledice. V konkretnem primeru pa je šlo za sicer neodvisno, vendar sočasno delovanje dveh udeležencev v prometu, ki sta oba kršila prometne predpise in oba prispevala k nastanku iste prepovedane posledice, do česar pa ne bi prišlo, če bi prometne predpise spoštovala.
KZS člen 166, 166/1-1, 166, 166/1-1. KZJ člen 51, 53, 53/4, 51, 53, 53/4.
velika tatvina - kazenska sankcija - pogojna obsodba
Ker se je obtoženec po storitvi dejanja začel zdraviti zoper alkoholizem in je zdravljenje uspešno, dejanje pa je ostalo pri poskusu, so dani pogoji za izrek pogojne obsodbe.
Če je bila dovoljena izvršba z rubežem in prodajo premičnin dolžnice, ne da bi bilo z izvršbo seženo na plačilo za delo dolžnice v kazenskem poboljševalnem domu, ki je praviloma izvzeto od izvršbe, okoliščina, da je dolžnica na prestajanju zaporne kazni in nima dohodkov, ne predstavlja upoštevnega ugovornega razloga.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
S tem, ko je sodišče prve stopnje v sklepu o sodnem opominu v okviru pravne opredelitve kaznivega dejanja namesto trdilne, uporabilo pogojno besedno zvezo (namesto "s tem je storil", je zapisalo, "s čemer naj bi storil"), ni storilo absolutno bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odstavka 364. čl. ZKP. V obravnavanem primeru gre zgolj za navidezno nasprotje med izrekom in razlogi izpodbijanega sklepa, ki v ničemer ne vpliva na njegovo jasnost in razumljivost in ki kljub temu omogoča preizkus izpodbijanega sklepa. Zatrjevana procesna kršitev bi bila podana, če bi šlo za nasprotje glede odločilnih dejstev. V tem primeru pa je posredi očiten jezikovni - pisni spodrsljaj sodišča prve stopnje, katerega ni mogoče odpraviti s popravnim sklepom (čl. 358 ZKP), ker je bila napaka storjena že v izvirniku odločbe. Možna bi bila celo razlaga, da se navedena pomanjkljivost nanaša na sprejeto pravno opredelitev kaznivega dejanja, napačno pravno sklepanje pa ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka.
KZS člen 224, 224/1, 224, 224/1. KZJ člen 51, 53, 53/4, 51, 53, 53/4.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti
Sodišče prve stopnje je nepravilno ovrednotilo okoliščine, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije. Obdolženčev napad na policista, storjen v razburjenosti, je moč oceniti kot družbeno manj nevarno dejanje, za katero obdolžencu iz razlogov kazenskopravnega varstva ni potrebno izrekati kazni. Zgolj enkratna dosedanja kaznovanost obdolženca zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo pa tudi ni okoliščina, zaradi katere bi bilo neutemeljeno pričakovanje, da bo tudi pogojna obsodba obdolženca odvrnila od ponavljanja kaznivih dejanj. Zato je sodišče druge stopnje obdolžencu namesto zaporne izreklo pogojno obsodbo.
Pri obdolžencu, ki je še potem, v nekaj dneh ko je bil že zaslišan na sodišču kot obdolženec zaradi kaznivega dejanja igranja na srečo in kljub temu, da je obljubil, da tega ne bo več počel, ponovno druge slepil z enako igro na srečo, pri čemer je povedal, da je to storil zato, ker mora plačati denarno kazen pri sodniku za prekrške, je pa brez zaposlitve, je podana posebna okoliščina, ki opravičuje bojazen, da bi utegnil ponoviti kaznivo dejanje, zaradi česar je podan priporni razlog iz 3. točke II. odstavka 191. člena ZKP, zaradi česar je podaljšanje pripora utemeljeno.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20345
ZKP člen 364, 364/1-11, 364, 364/1-11. KZS člen 52, 52/1, 52/4, 52, 52/1, 52/4.
odločilna dejstva - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dejanje na mah
Sodišče v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je obtoženec storil kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe po tistem, ko ga je oškodovanec udaril v obraz (napad) in je zato pri njem prišlo do kratkostične reakcije (močna razdraženost), pri tem pa ne ocenjuje ali ni bilo dejanje storjeno na mah (4. odstavek 52. čl. KZ RS), zato je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP (v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih).
Čeprav je obtoženec z smernim kazalcem pokazal, da bo zavil v levo, je kazensko odgovoren za nezgodo, ker 5 do 6 sekund ni bil pozoren na promet za seboj in je spregledal, da ga že prehiteva drugo vozilo, ki je nato trčilo v obtoženčevo v trenutku, ko je ta zavil v levo.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20377
ZKP člen 376, 376/1-2, 376, 376/1-2. KZJ člen 49, 49/1, 49, 49/1.
preizkus sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - odmera kazni obsojencu
Podana je kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca, če mu ni bila ob izrečeni kazni zapora zaradi obravnavanega kaznivega dejanja izrečena enotna kazen z upoštevanjem kazni po prejšnji obsodbi v skladu s čl. 49/I KZJ, takšno kršitev pa mora sodišče druge stopnje v pritožbenem preizkusu upoštevati po uradni dolžnosti.