najemna pogodba - pisna oblika - izpraznitev stanovanja
V skladu s 4. odst. 39. člena SZ morata stranki skleniti najemno pogodbo v pisni obliki, sicer se šteje, da je pogodba nična. V takem primeru lahko najmodajalec zahteva izpraznitev stanovanja ne glede na odpovedne razloge iz 53. člena SZ.
ZPSPP člen 28, 28. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
plačilo najemnine
Kadar najemodajalec odstopi od najemne pogodbe zaradi razlogov iz 28. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur.l. RS št.
18/74 in 34/88), med strankama preneha najemno razmerje in v tej posledici tudi preneha najemojemalčeva obveznost plačevanja dogovorjene najemnine. Kolikor po prenehanju najemnega razmerja najemodajalec še naprej zaseda najete poslovne prostore, je dolžan po načelih odškodninskega prava plačati lastniku poslovnih prostorov škodo, ki mu zaradi tega nastaja (čl. 154/1 in sl. ZOR).
KZS člen 234, 234/1, 234/2, 234, 234/1, 234/2. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
načelo zakonitosti - obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona - igranje na srečo
Obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona, določena v 2. odst. 4. člena KZ SFRJ, ni omejena le na spremembo kazenskega zakona, ampak vsakega zakona, ki kakorkoli določa ali je kakšno dejanje kaznivo in zanj določa kazen.
V primeru, ko je nastala terjatev pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in je sodišče izdalo sklep o izvršbi pred uveljavitvijo Zakona o denarni enoti Republike Slovenije ter o uporabi denarne enote Republike Slovenije, pravdni stranki pa sta pogodbo sklenili pred osamosvojitvijo Slovenije in se izstavljen račun glasi na dinarje, je sodišče utemeljeno prisodilo tožeči stranki terjatev v tolarjih in ne v HRD.
ZOR člen 165, 165/4, 192, 192/1, 165, 165/4, 192, 192/1.
odškodnina za premoženjsko škodo - deljena odgovornost - višina škode
Zaradi tožnikove kršitve desnega pravila in zaradi oškodovančeve neprevidne, nepazljive ter neprimerne vožnje skozi nepregledno križišče brez zmanjšanja hitrosti in ob sekanju križišča pri zavijanju na levo, znaša odgovornost tožnika do 70%, odgovornost oškodovanca pa do 30%.
Če se obdolženec zagovarja, da je zgrabil za sekiro, ker se je počutil napadenega in ogroženega, je te okoliščine treba podrobno raziskati ter zavzeti do njih stališče, zlasti ker je bil obdolženec ob dogodku sam, na nasprotni strani pa so bili štirje udeleženci, od katerih ga je eden tudi udaril.
Če sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni obravnavalo pogodbe, na katero tožnik opira zahtevek, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
Ustava SRS člen 248. URS člen 26, 26/1. ZOR člen 54, 155.
povrnitev gmotne škode - odgovornost za delo upravnega organa - lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ovira za nadaljevanje gradnje, ki je bila sprva ustavljena zaradi nezakonite izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja, je bila v tem, da je ustavno sodišče razveljavilo zazidalni načrt, po katerem je bilo izdano lokacijsko dovoljenje in v tem, da Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni dal soglasja za drugo fazo gradnje, zato je bilo pravilno odločeno, da ni vzročne zveze med nezakonitim ravnanjem tožene stranke (povzročene z nezakonito izdajo prvotnega lokacijskega in gradbenega dovoljenja) in nastalo škodo.
Zamudne obresti ne predstavljajo samo nadomestila za uporabo tujega denarja, marveč predstavljajo delno tudi nadomestilo za izgubo zaradi padca vrednosti denarja. Vendar pa je določba drugega odstavka 326. člena ZOR jasna. Od dneva upnikove zamude nehajo teči obresti in ker so zamudne obresti sestavljene tudi iz revalorizacijskega dela, tožniku ne pripadajo. Drugačno stališče bi pomenilo kršitev načela monetarnega nominalizma, uzakonjenega v 394. členu ZOR.
rok za plačilo denarne kazni - obročno plačevanje denarne kazni
Obročno plačevanje denarne kazni se lahko dovoli po pravnomočnosti sodbe. Do začetka postopka za izvršitev denarne kazni je pristojno za dovolitev obročnega plačevanje sodišče prve stopnje in sicer zunajobravnavni senat, kasneje pa sodnik posameznik. S sodbo sodišča druge stopnje obročnega odplačevanja ni mogoče dovoliti.
Kljub hudim posledicam (en sopotnik umrl, dva hudo telesno poškodovana) je sodišče druge stopnje potrdilo napadeno sodbo in zavrnilo pritožbo javnega tožilca, ki je zahteval kazen zapora. Za takšno kazensko sankcijo govorijo okoliščine, v katerih je do nesreče prišlo (poledenela cesta in močno zmanjšana vidljivost zaradi goste megle), poročilo Centra za socialno delo, da je obtoženec kot mlajši polnoletnik (19. let) sicer urejen in da ga je smrt prijatelja, ki je v tej nesreči umrl, hudo prizadela.
Tudi pri odločanju o odškodninski odgovornosti toženca je treba izhajati iz temeljnih načel obligacijskega prava: načela vestnosti in poštenja, prepovedi povzročanja škode, načela, da mora stranka v obligacijskem razmerju ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.
KZS člen 224, 224/1, 224, 224/1. KZJ člen 51, 53, 53/4, 51, 53, 53/4.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti
Sodišče prve stopnje je nepravilno ovrednotilo okoliščine, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije. Obdolženčev napad na policista, storjen v razburjenosti, je moč oceniti kot družbeno manj nevarno dejanje, za katero obdolžencu iz razlogov kazenskopravnega varstva ni potrebno izrekati kazni. Zgolj enkratna dosedanja kaznovanost obdolženca zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo pa tudi ni okoliščina, zaradi katere bi bilo neutemeljeno pričakovanje, da bo tudi pogojna obsodba obdolženca odvrnila od ponavljanja kaznivih dejanj. Zato je sodišče druge stopnje obdolžencu namesto zaporne izreklo pogojno obsodbo.
Izvršilno sodišče mora pri odločanju o predhodnem vprašanju - priznanju tuje sodne odločbe ugotavljati, ali je utemeljen dolžnikov ugovor nepravilnega vabljenja v postopku pred tujim sodiščem.
Če je ustaljen režim parkiranja tak, da na istem mestu parkirata avtomobile obe pravdni stranki v odvisnosti od tega, katera je prostor prva zasedla, toženčevo večdnevno zaporedno parkiranje avtomobila na tem mestu, ki ga je pripisati naključni okoliščini, da je pač vselej prvi naletel na prazen prostor, ne predstavlja motitvenega dejanja, zaradi katerega bi bil tožnik upravičen do varstva pred motenjem posesti.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20305
ZKP člen 52, 52/1, 52/2, 52, 52/1, 52/2. KZS člen 106, 106/1, 106, 106/1.
razžalitev - nasprotna zasebna tožba
V sporu v zvezi s služnostjo poti je prišlo do treh dogodkov, ki so po zasebni tožbi in delno nasprotni zasebni tožbi v zvezi s spori med sosedi. Sodišče prve stopnje je razen za eno dejanje (realna iniuria), za vsa druga dejanja izreklo oprostilno sodbo zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče druge stopnje je ob reševanju pritožb obeh strani nasprotno zasebno tožbo zavrnilo, ker ni bilo zanjo pogojev. Glede na zatrjevani dogodek, ki zajema nasprotno zasebno tožbo, je bila zasebna tožilka druga oseba in ne tista, na katero naj bi se nasprotna tožba nanašala, vložena pa je bila tudi po preteku treh mesecev.
ZPP (1977) člen 134, 134/1. ZPod člen 169, 170, 170/1.
vročanje - vročitev sodnih pisanj - pravna oseba - sedež pravne osebe - vročitev po direktorju
Vročanje sodnih pisanj pravnim osebam, ki nimajo poslovnih prostorov ali pisarn, ali pa so le-te zaprte, se lahko opravi tudi direktorju kot zastopniku pravne osebe.