ZPP (1977) člen 77, 77/1, 106, 106/2, 77, 77/1, 106, 106/2. ZPod člen 150, 152, 152/2, 150, 152, 152/2.
nepopolna vloga - nepopolna tožba - sposobnost biti pravdna stranka
Deli zavarovalne organizacije nimajo lastnosti pravne osebe in lahko nastopajo v pravnem prometu pri opravljanju določenih poslov, če je tako določeno v statutu zavarovalne organizacije, le v njenem imenu in na njen račun. Tožeča stranka mora v tožbi navesti naziv tožene stranke v skladu z registrirano firmo, ki vsebuje tudi sedež podjetja, to je kraj v katerem se opravlja dejavnost.
Če se obdolženec zagovarja, da je zgrabil za sekiro, ker se je počutil napadenega in ogroženega, je te okoliščine treba podrobno raziskati ter zavzeti do njih stališče, zlasti ker je bil obdolženec ob dogodku sam, na nasprotni strani pa so bili štirje udeleženci, od katerih ga je eden tudi udaril.
Če sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni obravnavalo pogodbe, na katero tožnik opira zahtevek, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
zatajitev - protipravna prilastitev tuje premične stvari
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju v skladu z navodili pritožbenega sodišča natančno preverilo obtoženčev zagovor in na podlagi ocenjenih dokazov pravilno ugotovilo, da je bilo vozilo ob najemu zaupano obtožencu, česar tudi sam ne zanika, in da si je obtoženec to vozilo tudi protipravno prilastil.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20088
ZKP člen 346, 346/1, 350, 350-1, 346, 346/1, 350, 350-1. KZS člen 56, 56.
identiteta obtožbe in sodbe - oprostilna sodba - ogrozitveno kaznivo dejanje - ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
Napačno je stališče, po katerem ogrožanje, s katerim bi bila ustvarjena konkretna nevarnost za telesno integriteto drugega, ni bilo realizirano, ker je storilec pri prepiru oškodovanca z nožem dejansko zabodel, kar pa je imelo za posledico le sled poškodbe.
Dejanje, ki je bilo po svoji dejanski naravi poškodbeno, nujno vsebuje kot predhodno fazo ogrožanje, ki je predstavljalo konkretno nevarnost, ta je tokrat celo rezultirala s poškodbo.
Pravdni postopek teče v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi. Ker tožeča stranka tožbe, napisane v nemškem jeziku, ni v naloženem roku vrnila prevedene v slovenski jezik, je sodišče pravilno štelo, da je tožba umaknjena.
Ob oceni posameznih dokazov je sodišče pravilno štelo, da je dejanje dokazano na podlagi izpovedbe oškodovanca, ki je podrobno opisal, kje je videl storilce ter kaj so nosili v rokah.
Samo zanikanje obdolženca in njegova navedba, da je s pričama v sovražnem odnosu, še ne pomeni, da sodišče pričam ne bi moglo verjeti, če obenem niso podane kakšne konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da priči ne govorita resnice.
rok za plačilo denarne kazni - obročno plačevanje denarne kazni
Obročno plačevanje denarne kazni se lahko dovoli po pravnomočnosti sodbe. Do začetka postopka za izvršitev denarne kazni je pristojno za dovolitev obročnega plačevanje sodišče prve stopnje in sicer zunajobravnavni senat, kasneje pa sodnik posameznik. S sodbo sodišča druge stopnje obročnega odplačevanja ni mogoče dovoliti.
Če je bila dovoljena izvršba z rubežem in prodajo premičnin dolžnice, ne da bi bilo z izvršbo seženo na plačilo za delo dolžnice v kazenskem poboljševalnem domu, ki je praviloma izvzeto od izvršbe, okoliščina, da je dolžnica na prestajanju zaporne kazni in nima dohodkov, ne predstavlja upoštevnega ugovornega razloga.
Obdolženec je bil po 3. tč. 350. čl. ZKP oproščen obtožbe, da naj bi kot odgovorna oseba v tovarni z določeno opustitvijo delovnega procesa povzročil iz malomarnosti nevarnost na delovišču po II. v zvezi s III. odstavkom 245. čl. KZ RS. Na pritožbo javnega tožilca, ki uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti ugotovilo relativno zastaranje kazenskega pregona, zato je izdalo zavrnilno sodbo po 6. tč. 349. čl. ZKP.
Oporočna sposobnost, kot je definirana z določbo 1. odstavka 59. člena Zakona o dedovanju, se domneva. Tisti, ki ima pravni interes, lahko na podlagi 1. odstavka 61. člena istega zakona tako domnevo izpodbija. Vendar za uspešno izpodbijanje ne zadošča izkazan dvom v oporočiteljevo oporočno sposobnost, temveč mora biti njegova oporočna nesposobnost v času testiranja z gotovostjo ugotovljena.
Kljub hudim posledicam (en sopotnik umrl, dva hudo telesno poškodovana) je sodišče druge stopnje potrdilo napadeno sodbo in zavrnilo pritožbo javnega tožilca, ki je zahteval kazen zapora. Za takšno kazensko sankcijo govorijo okoliščine, v katerih je do nesreče prišlo (poledenela cesta in močno zmanjšana vidljivost zaradi goste megle), poročilo Centra za socialno delo, da je obtoženec kot mlajši polnoletnik (19. let) sicer urejen in da ga je smrt prijatelja, ki je v tej nesreči umrl, hudo prizadela.
KZS člen 166, 166/1-1, 166, 166/1-1. KZJ člen 51, 53, 53/4, 51, 53, 53/4.
velika tatvina - kazenska sankcija - pogojna obsodba
Ker se je obtoženec po storitvi dejanja začel zdraviti zoper alkoholizem in je zdravljenje uspešno, dejanje pa je ostalo pri poskusu, so dani pogoji za izrek pogojne obsodbe.
KZS člen 224, 224/1, 224, 224/1. KZJ člen 51, 53, 53/4, 51, 53, 53/4.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti
Sodišče prve stopnje je nepravilno ovrednotilo okoliščine, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije. Obdolženčev napad na policista, storjen v razburjenosti, je moč oceniti kot družbeno manj nevarno dejanje, za katero obdolžencu iz razlogov kazenskopravnega varstva ni potrebno izrekati kazni. Zgolj enkratna dosedanja kaznovanost obdolženca zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo pa tudi ni okoliščina, zaradi katere bi bilo neutemeljeno pričakovanje, da bo tudi pogojna obsodba obdolženca odvrnila od ponavljanja kaznivih dejanj. Zato je sodišče druge stopnje obdolžencu namesto zaporne izreklo pogojno obsodbo.
Izvršilno sodišče mora pri odločanju o predhodnem vprašanju - priznanju tuje sodne odločbe ugotavljati, ali je utemeljen dolžnikov ugovor nepravilnega vabljenja v postopku pred tujim sodiščem.