Sklep o izvršbi se vroča osebno stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Vročitev sklepa mladoletnemu sinu dolžnice brez predhodnega pismenega sporočila iz 2. odst. 142. čl. ZPP pomeni nepravilno vročitev.
ZNP člen 122, 122/3, 123, 123/1, 122, 122/3, 123, 123/1.
upravičeno večji interes za prevzem stvari - delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička
Če je upravičeno večji interes za prevzem stvari in izplačilo vrednosti deležev ostalim solastnikom izkazan pri obeh strankah, sodišče ne more določiti prevzemnika, ampak opravi delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20088
ZKP člen 346, 346/1, 350, 350-1, 346, 346/1, 350, 350-1. KZS člen 56, 56.
identiteta obtožbe in sodbe - oprostilna sodba - ogrozitveno kaznivo dejanje - ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
Napačno je stališče, po katerem ogrožanje, s katerim bi bila ustvarjena konkretna nevarnost za telesno integriteto drugega, ni bilo realizirano, ker je storilec pri prepiru oškodovanca z nožem dejansko zabodel, kar pa je imelo za posledico le sled poškodbe.
Dejanje, ki je bilo po svoji dejanski naravi poškodbeno, nujno vsebuje kot predhodno fazo ogrožanje, ki je predstavljalo konkretno nevarnost, ta je tokrat celo rezultirala s poškodbo.
Odločbe v postopku izvršbe in zavarovanja izdaja sodišče v obliki sklepa ali odredbe (drugi odstavek 7. člena ZIP). Naslednji odstavek citiranega člena pa določa, da daje z odredbo sodišče nalog uradni osebi za posamezna dejanja in odloča o drugih vprašanjih postopka. Odločitev o datumu prisilne izselitve je stvar procesnega vodstva in zato v takšnih primerih sodišče odloča z odredbo. Proti odredbi pa po določbi sedmega odstavka 8. člena ZIP ni pravnega sredstva. Ker pritožba proti odredbi tedaj ni dovoljena, jo je moralo sodišče druge stopnje zavreči po določbi 1. točke 380. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 358. člena ZPP in 14. členom ZIP.
Vpis v registru gospodarskih organizacij, da je družba nastala s prehodom iz TOZD v družbeno podjetje, ki je sklenilo z drugim podjetjem pogodbo o ustanovitvi te družbe, pomeni statusno spremembo TOZD s spojitvijo z drugim podjetjem, novo podjetje ali družba pa solidarno odgovarja za obveznosti podjetij, ki so nehala obstajati.
Morebitni drugačni sporazum o prevzemu obveznosti na omenjeno solidarno odgovornost navzven zato ne more vplivati, saj gre za kogentno normo, ki je sporazum zaradi varstva upnikov ne more spremeniti.
Če obdolženec dejanje zanika, oškodovanec pa obremenjuje obdolženca, je vsekakor treba izvesti tudi druge razpoložljive dokaze, zlasti zaslišati dve priči, na kateri se tudi oškodovanec sklicuje.
stanovanjska pogodba - službeno stanovanje - imetništvo stanovanjske pravice
Spremembe v stanovanjski zakonodaji so predvidevale, da je treba do leta 1967 na novo urediti razmerja in skleniti novo stanovanjsko pogodbo (tako kot Stanovanjski zakon predvideva sklenitev najemne pogodbe). Zato je pri presoji, ali gre za službeno stanovanje, ali za pridobitev stanovanjske pravice, ki ni povezana z delom pri toženi stranki, bistvena ta stanovanjska pogodba in ne predhodne pogodbe, npr. v času dodelitve stanovanja leta 1955.
Tudi pri odločanju o odškodninski odgovornosti toženca je treba izhajati iz temeljnih načel obligacijskega prava: načela vestnosti in poštenja, prepovedi povzročanja škode, načela, da mora stranka v obligacijskem razmerju ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.
Za presojo vprašanja obsega oziroma višine kupčeve obveznosti, ki jo je slednji dolžan izpolniti na podlagi med strankama sklenjene prodajne pogodbe, je odločilna pogodbeno dogovorjena cena. Zato je neupoštevno pritožbeno sklicevanje kupca na cene, po katerih bi naj odkupovalo les gozdno gosopdarstvo, brezpredmetna pa je tudi kupčeva zahteva po naknadni sodni cenitvi vrednosti prodanega lesa.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
S tem, ko je sodišče prve stopnje v sklepu o sodnem opominu v okviru pravne opredelitve kaznivega dejanja namesto trdilne, uporabilo pogojno besedno zvezo (namesto "s tem je storil", je zapisalo, "s čemer naj bi storil"), ni storilo absolutno bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odstavka 364. čl. ZKP. V obravnavanem primeru gre zgolj za navidezno nasprotje med izrekom in razlogi izpodbijanega sklepa, ki v ničemer ne vpliva na njegovo jasnost in razumljivost in ki kljub temu omogoča preizkus izpodbijanega sklepa. Zatrjevana procesna kršitev bi bila podana, če bi šlo za nasprotje glede odločilnih dejstev. V tem primeru pa je posredi očiten jezikovni - pisni spodrsljaj sodišča prve stopnje, katerega ni mogoče odpraviti s popravnim sklepom (čl. 358 ZKP), ker je bila napaka storjena že v izvirniku odločbe. Možna bi bila celo razlaga, da se navedena pomanjkljivost nanaša na sprejeto pravno opredelitev kaznivega dejanja, napačno pravno sklepanje pa ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka.
Ovadbo je javno tožilstvo zavrglo, ker je ugotovilo, da ne gre za uradno preganljivo kaznivo dejanje, iz vsebine navedb oškodovanke v ovadbi pa je razvidno, da bi šlo za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo. Sodišče prve stopnje je tzv. obtožni predlog zavrglo, ker oškodovanka kot tožilka vloge ni vložila v določenem 8-dnevnem roku. Ker je oškodovanka policijski postaji podala ovadbo v 3-mesečnem roku, ki se zahteva za vložitev zasebne tožbe in ko tudi naj bi šlo za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo, je na ta način tromesečni rok varovan, sodišče prve stopnje pa vlagateljice ni opozorilo, da naj svojo vlogo, ki jo sicer šteje kot obtožni predlog, v bistvu pa naj bi šlo za zasebno tožbo, ustrezno dopolni, da bo sposobna za obravnavanje. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo tako, da je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek z napotilom, da naj z vlogo oškodovanke kot tožilke ravna kot s pravočasno vloženo, vendar nepopolno zasebno tožbo, ji da ustrezen rok za dopolnitev in šele nato, v kolikor do dopolnitve zasebne tožbe ne bi prišlo, jo lahko zavrže.
Če je bila dovoljena izvršba z rubežem in prodajo premičnin dolžnice, ne da bi bilo z izvršbo seženo na plačilo za delo dolžnice v kazenskem poboljševalnem domu, ki je praviloma izvzeto od izvršbe, okoliščina, da je dolžnica na prestajanju zaporne kazni in nima dohodkov, ne predstavlja upoštevnega ugovornega razloga.
KZS člen 166, 166/1-1, 166, 166/1-1. KZJ člen 51, 53, 53/4, 51, 53, 53/4.
velika tatvina - kazenska sankcija - pogojna obsodba
Ker se je obtoženec po storitvi dejanja začel zdraviti zoper alkoholizem in je zdravljenje uspešno, dejanje pa je ostalo pri poskusu, so dani pogoji za izrek pogojne obsodbe.
Kljub hudim posledicam (en sopotnik umrl, dva hudo telesno poškodovana) je sodišče druge stopnje potrdilo napadeno sodbo in zavrnilo pritožbo javnega tožilca, ki je zahteval kazen zapora. Za takšno kazensko sankcijo govorijo okoliščine, v katerih je do nesreče prišlo (poledenela cesta in močno zmanjšana vidljivost zaradi goste megle), poročilo Centra za socialno delo, da je obtoženec kot mlajši polnoletnik (19. let) sicer urejen in da ga je smrt prijatelja, ki je v tej nesreči umrl, hudo prizadela.