stanovanjska pogodba - službeno stanovanje - imetništvo stanovanjske pravice
Spremembe v stanovanjski zakonodaji so predvidevale, da je treba do leta 1967 na novo urediti razmerja in skleniti novo stanovanjsko pogodbo (tako kot Stanovanjski zakon predvideva sklenitev najemne pogodbe). Zato je pri presoji, ali gre za službeno stanovanje, ali za pridobitev stanovanjske pravice, ki ni povezana z delom pri toženi stranki, bistvena ta stanovanjska pogodba in ne predhodne pogodbe, npr. v času dodelitve stanovanja leta 1955.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Brž ko se ugotovi, da pravni posel, ki je bil podlaga za podržavljanje, ni bil sklenjen v času, za katerega velja določba 5. člena ZDEN, seveda tudi ni potrebno več raziskovati okoliščin, v katerih je bil pravni posel sklenjen.
Ob oceni posameznih dokazov je sodišče pravilno štelo, da je dejanje dokazano na podlagi izpovedbe oškodovanca, ki je podrobno opisal, kje je videl storilce ter kaj so nosili v rokah.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/2, 59, 59/2.
ugotovitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje
Zaradi vložka posebnega premoženja v eno od dveh nepremičnin, ki predstavljajo skupno premoženje razvezanih zakoncev, je mogoče določiti deleže zakoncev v drugačnem razmerju na eni in v drugačnem razmerju na drugi nepremičnini.
Sodišče odloži na predlog dolžnika izvršbo, če ta dokaže (trditveno in dokazno breme je njegovo) kumulativni obstoj dveh predpostavk: upravičen razlog in verjeten obstoj nevarnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
Samo zanikanje obdolženca in njegova navedba, da je s pričama v sovražnem odnosu, še ne pomeni, da sodišče pričam ne bi moglo verjeti, če obenem niso podane kakšne konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da priči ne govorita resnice.
ZOR člen 165, 165/4, 192, 192/1, 165, 165/4, 192, 192/1.
odškodnina za premoženjsko škodo - deljena odgovornost - višina škode
Zaradi tožnikove kršitve desnega pravila in zaradi oškodovančeve neprevidne, nepazljive ter neprimerne vožnje skozi nepregledno križišče brez zmanjšanja hitrosti in ob sekanju križišča pri zavijanju na levo, znaša odgovornost tožnika do 70%, odgovornost oškodovanca pa do 30%.
Sklep o izvršbi se vroča osebno stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Vročitev sklepa mladoletnemu sinu dolžnice brez predhodnega pismenega sporočila iz 2. odst. 142. čl. ZPP pomeni nepravilno vročitev.
Ustava SRS člen 248. URS člen 26, 26/1. ZOR člen 54, 155.
povrnitev gmotne škode - odgovornost za delo upravnega organa - lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ovira za nadaljevanje gradnje, ki je bila sprva ustavljena zaradi nezakonite izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja, je bila v tem, da je ustavno sodišče razveljavilo zazidalni načrt, po katerem je bilo izdano lokacijsko dovoljenje in v tem, da Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni dal soglasja za drugo fazo gradnje, zato je bilo pravilno odločeno, da ni vzročne zveze med nezakonitim ravnanjem tožene stranke (povzročene z nezakonito izdajo prvotnega lokacijskega in gradbenega dovoljenja) in nastalo škodo.
poroštvo - ničnost poroštvene izjave - odškodnina zaradi neizpolnitve obveznosti
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ugotovitev ničnosti poroštvene izjave, ker je ugotovilo, da so osebe, ki so podpisale poroštvene izjave, bile pooblaščene za to in ker je ugotovilo, da podpisnice poroštvene izjave niso bile zapeljane v zmoto in da kreditna pogodba, za katere zavarovanje je bilo dano poroštvo, ni nična. Regresni zahtevek poroka nastane šele, ko porok izpolni (plača) dolžnikovo obveznost. Odškodninski zahtevek je sodišče zavrnilo, ker tožeča stranka ni dokazala elementov odškodninske odgovornosti.
Samo dejstvo, da je dolžnik sladkorni bolnik še ne izkazuje, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Vložitev tožbe na znižanje preživnine ni odložitveni razlog iz 3. točke 1. odst. 63. člena ZIP.
Pravdni postopek teče v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi. Ker tožeča stranka tožbe, napisane v nemškem jeziku, ni v naloženem roku vrnila prevedene v slovenski jezik, je sodišče pravilno štelo, da je tožba umaknjena.
V primeru, ko je nastala terjatev pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in je sodišče izdalo sklep o izvršbi pred uveljavitvijo Zakona o denarni enoti Republike Slovenije ter o uporabi denarne enote Republike Slovenije, pravdni stranki pa sta pogodbo sklenili pred osamosvojitvijo Slovenije in se izstavljen račun glasi na dinarje, je sodišče utemeljeno prisodilo tožeči stranki terjatev v tolarjih in ne v HRD.
Če obdolženec dejanje zanika, oškodovanec pa obremenjuje obdolženca, je vsekakor treba izvesti tudi druge razpoložljive dokaze, zlasti zaslišati dve priči, na kateri se tudi oškodovanec sklicuje.
Toženec mora tožniku povrniti stroške postopka, če je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Pri tem ni pomembno, zakaj je toženec izpolnil zahtevek. Tožnik ima pravico do povrnitve stroškov tudi, če je toženec zahtevek izpolnil v upravni izvršbi.
KZS člen 234, 234/1, 234/2, 234, 234/1, 234/2. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
načelo zakonitosti - obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona - igranje na srečo
Obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona, določena v 2. odst. 4. člena KZ SFRJ, ni omejena le na spremembo kazenskega zakona, ampak vsakega zakona, ki kakorkoli določa ali je kakšno dejanje kaznivo in zanj določa kazen.
zatajitev - protipravna prilastitev tuje premične stvari
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju v skladu z navodili pritožbenega sodišča natančno preverilo obtoženčev zagovor in na podlagi ocenjenih dokazov pravilno ugotovilo, da je bilo vozilo ob najemu zaupano obtožencu, česar tudi sam ne zanika, in da si je obtoženec to vozilo tudi protipravno prilastil.
Zamudne obresti ne predstavljajo samo nadomestila za uporabo tujega denarja, marveč predstavljajo delno tudi nadomestilo za izgubo zaradi padca vrednosti denarja. Vendar pa je določba drugega odstavka 326. člena ZOR jasna. Od dneva upnikove zamude nehajo teči obresti in ker so zamudne obresti sestavljene tudi iz revalorizacijskega dela, tožniku ne pripadajo. Drugačno stališče bi pomenilo kršitev načela monetarnega nominalizma, uzakonjenega v 394. členu ZOR.