Toženec mora tožniku povrniti stroške postopka, če je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Pri tem ni pomembno, zakaj je toženec izpolnil zahtevek. Tožnik ima pravico do povrnitve stroškov tudi, če je toženec zahtevek izpolnil v upravni izvršbi.
ZPP (1977) člen 77, 77/1, 106, 106/2, 77, 77/1, 106, 106/2. ZPod člen 150, 152, 152/2, 150, 152, 152/2.
nepopolna vloga - nepopolna tožba - sposobnost biti pravdna stranka
Deli zavarovalne organizacije nimajo lastnosti pravne osebe in lahko nastopajo v pravnem prometu pri opravljanju določenih poslov, če je tako določeno v statutu zavarovalne organizacije, le v njenem imenu in na njen račun. Tožeča stranka mora v tožbi navesti naziv tožene stranke v skladu z registrirano firmo, ki vsebuje tudi sedež podjetja, to je kraj v katerem se opravlja dejavnost.
Če se obdolženec zagovarja, da je zgrabil za sekiro, ker se je počutil napadenega in ogroženega, je te okoliščine treba podrobno raziskati ter zavzeti do njih stališče, zlasti ker je bil obdolženec ob dogodku sam, na nasprotni strani pa so bili štirje udeleženci, od katerih ga je eden tudi udaril.
Če sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni obravnavalo pogodbe, na katero tožnik opira zahtevek, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
Sklep o izvršbi se vroča osebno stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Vročitev sklepa mladoletnemu sinu dolžnice brez predhodnega pismenega sporočila iz 2. odst. 142. čl. ZPP pomeni nepravilno vročitev.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Brž ko se ugotovi, da pravni posel, ki je bil podlaga za podržavljanje, ni bil sklenjen v času, za katerega velja določba 5. člena ZDEN, seveda tudi ni potrebno več raziskovati okoliščin, v katerih je bil pravni posel sklenjen.
Če obdolženec dejanje zanika, oškodovanec pa obremenjuje obdolženca, je vsekakor treba izvesti tudi druge razpoložljive dokaze, zlasti zaslišati dve priči, na kateri se tudi oškodovanec sklicuje.
Samo zanikanje obdolženca in njegova navedba, da je s pričama v sovražnem odnosu, še ne pomeni, da sodišče pričam ne bi moglo verjeti, če obenem niso podane kakšne konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da priči ne govorita resnice.
Odločbe v postopku izvršbe in zavarovanja izdaja sodišče v obliki sklepa ali odredbe (drugi odstavek 7. člena ZIP). Naslednji odstavek citiranega člena pa določa, da daje z odredbo sodišče nalog uradni osebi za posamezna dejanja in odloča o drugih vprašanjih postopka. Odločitev o datumu prisilne izselitve je stvar procesnega vodstva in zato v takšnih primerih sodišče odloča z odredbo. Proti odredbi pa po določbi sedmega odstavka 8. člena ZIP ni pravnega sredstva. Ker pritožba proti odredbi tedaj ni dovoljena, jo je moralo sodišče druge stopnje zavreči po določbi 1. točke 380. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 358. člena ZPP in 14. členom ZIP.
zatajitev - protipravna prilastitev tuje premične stvari
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju v skladu z navodili pritožbenega sodišča natančno preverilo obtoženčev zagovor in na podlagi ocenjenih dokazov pravilno ugotovilo, da je bilo vozilo ob najemu zaupano obtožencu, česar tudi sam ne zanika, in da si je obtoženec to vozilo tudi protipravno prilastil.
rok za plačilo denarne kazni - obročno plačevanje denarne kazni
Obročno plačevanje denarne kazni se lahko dovoli po pravnomočnosti sodbe. Do začetka postopka za izvršitev denarne kazni je pristojno za dovolitev obročnega plačevanje sodišče prve stopnje in sicer zunajobravnavni senat, kasneje pa sodnik posameznik. S sodbo sodišča druge stopnje obročnega odplačevanja ni mogoče dovoliti.
Samo dejstvo, da je dolžnik sladkorni bolnik še ne izkazuje, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Vložitev tožbe na znižanje preživnine ni odložitveni razlog iz 3. točke 1. odst. 63. člena ZIP.
Pravdni postopek teče v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi. Ker tožeča stranka tožbe, napisane v nemškem jeziku, ni v naloženem roku vrnila prevedene v slovenski jezik, je sodišče pravilno štelo, da je tožba umaknjena.
stanovanjska pogodba - službeno stanovanje - imetništvo stanovanjske pravice
Spremembe v stanovanjski zakonodaji so predvidevale, da je treba do leta 1967 na novo urediti razmerja in skleniti novo stanovanjsko pogodbo (tako kot Stanovanjski zakon predvideva sklenitev najemne pogodbe). Zato je pri presoji, ali gre za službeno stanovanje, ali za pridobitev stanovanjske pravice, ki ni povezana z delom pri toženi stranki, bistvena ta stanovanjska pogodba in ne predhodne pogodbe, npr. v času dodelitve stanovanja leta 1955.
V primeru, ko je nastala terjatev pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in je sodišče izdalo sklep o izvršbi pred uveljavitvijo Zakona o denarni enoti Republike Slovenije ter o uporabi denarne enote Republike Slovenije, pravdni stranki pa sta pogodbo sklenili pred osamosvojitvijo Slovenije in se izstavljen račun glasi na dinarje, je sodišče utemeljeno prisodilo tožeči stranki terjatev v tolarjih in ne v HRD.
ZNP člen 122, 122/3, 123, 123/1, 122, 122/3, 123, 123/1.
upravičeno večji interes za prevzem stvari - delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička
Če je upravičeno večji interes za prevzem stvari in izplačilo vrednosti deležev ostalim solastnikom izkazan pri obeh strankah, sodišče ne more določiti prevzemnika, ampak opravi delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička.
KZS člen 234, 234/1, 234/2, 234, 234/1, 234/2. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
načelo zakonitosti - obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona - igranje na srečo
Obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona, določena v 2. odst. 4. člena KZ SFRJ, ni omejena le na spremembo kazenskega zakona, ampak vsakega zakona, ki kakorkoli določa ali je kakšno dejanje kaznivo in zanj določa kazen.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/2, 59, 59/2.
ugotovitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje
Zaradi vložka posebnega premoženja v eno od dveh nepremičnin, ki predstavljajo skupno premoženje razvezanih zakoncev, je mogoče določiti deleže zakoncev v drugačnem razmerju na eni in v drugačnem razmerju na drugi nepremičnini.