Ker je obdolženec med zaslišanjem priče le-tej dejal, da laže, bi bila upravičena tožilka ta priča, ne pa njen mož, zato je bilo treba zasebno tožbo v tem delu zavrniti na podlagi 2. točke 349. člena ZKP v zvezi s 5. točko 1. odstavka 364. člena ZKP.
Če avtor sam osebno uredi svoje avtorske pravice z izvajalcem, potem ne more mimo avtorja zahtevati plačilo avtorskih pravic še pooblaščena organizacija iz 91/3 člena ZAP.
Toženec, ki trdi, da ima pravico hoditi in voziti po zemljišču tožnika v zvezi z zahtevkom tožnika na opustitev hoje in voženj po njegovem zemljišču, mora dokazati, da je pridobil tako pravico, s katero je omejena lastninska pravica tožnika na nepremičnini, s pravnim poslom ali priposestvovanjem.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20303
ZKP člen 157, 157/1, 157, 157/1. KZS člen 171, 171/1, 171/2, 171/3, 171, 171/1, 171/2, 171/3.
preiskava - utemeljen sum - goljufija
Tudi v primeru sklepanja pravnega posla - menjalne pogodbe, ko ena od strank ponaredi identifikacijske številke na osebnem avtomobilu in istega da v menjavo drugi stranki - oškodovancu za njegovo vozilo, zadošča za utemeljen sum, da je s tem storjeno kaznivo dejanje goljufije, da je zaradi nemožnosti uporabe avtomobila oškodovancu nastala premoženjska škoda zaradi lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin s podtikanjem za pravni promet nesposobnega vozila kot predmeta menjalne pogodbe.
Pogojna obsodba ni primerna kazenska sankcija, če je storilec kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa vozil motorno vozilo pod močnim vplivom alkohola in brez vozniškega dovoljenja.
Obtoženec je storil kaznivo dejanje ponarejanja denarja po IV. odstavku 168. člena KZ SFRJ v zvezi s 4. členom Ustavnega zakona RS, ker je vedoč, da gre za ponarejen denar, ko je le-tega izročil drugi osebi kot nagrado za uslugo.
Hranilna knjižica je javna listina, ker jo je izdala banka, ki je s strani občana pooblaščena, da v okviru svojih pristojnosti izdaja take knjižice. Zato pritožnik nima prav ko meni, da hranilna knjižica ni javna listina.
nagrada izvedenca - izvedenina - stroški izvedenca
Višino nagrade za izvedenčevo delo določi sodišče glede na zahtevnost in obsežnost izvedenčevega mnenja ter glede na čas, ki ga je izvedenec uporabil za svoje delo.
pritožbeni rok - vrnitev v prejšnje stanje - oškodovanec
V primeru zamude pritožbenega roka oškodovanka nima pravice zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, ker gre ta pravica zgolj obdolžencu glede na določbo čl. 92 ZKP.
Ker obdolženka ni nastopala v disciplinskem postopku kot oseba, navedena v čl. 210/I KZ RS, ni podlage za ugotovitev, da bi lahko po krivem izpovedala, zato tudi svoje izpovedbe pred sodiščem združenega dela glede na izpovedbo, ki je v disciplinskem postopku ni dala, ni mogla spremeniti.
stanovanjsko najemno razmerje - javni pravobranilec kot zakoniti zastopnik družbeno politične skupnosti
Stanovanjsko najemno razmerje je vrsta obligacijskega razmerja in s tem premoženjsko pravnega razmerja. V sporu iz takšnega razmerja zastopa družbeno politično skupnost javni pravobranilec.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču
Po samem zakonu ni mogoče pridobiti lastninsko pravico na tujem zemljišču, ki je potrebno za redno rabo gradbenega objekta, ki ga je lastnik tega objekta zgradil na svojem zemljišču.
ZIP člen 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3, 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3.
začasna odredba - nevarnost - nobena ali neznatna škoda
Tudi pri izdaji začasne odredbe po členu 267 ZIP upnik ni dolžan izkazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da dolžnik z odredbo ne bi pretrpel nobene škode.
Odločbe v postopku izvršbe in zavarovanja izdaja sodišče v obliki sklepa ali odredbe (drugi odstavek 7. člena ZIP). Naslednji odstavek citiranega člena pa določa, da daje z odredbo sodišče nalog uradni osebi za posamezna dejanja in odloča o drugih vprašanjih postopka. Odločitev o datumu prisilne izselitve je stvar procesnega vodstva in zato v takšnih primerih sodišče odloča z odredbo. Proti odredbi pa po določbi sedmega odstavka 8. člena ZIP ni pravnega sredstva. Ker pritožba proti odredbi tedaj ni dovoljena, jo je moralo sodišče druge stopnje zavreči po določbi 1. točke 380. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 358. člena ZPP in 14. členom ZIP.
poroštvo - ničnost poroštvene izjave - odškodnina zaradi neizpolnitve obveznosti
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ugotovitev ničnosti poroštvene izjave, ker je ugotovilo, da so osebe, ki so podpisale poroštvene izjave, bile pooblaščene za to in ker je ugotovilo, da podpisnice poroštvene izjave niso bile zapeljane v zmoto in da kreditna pogodba, za katere zavarovanje je bilo dano poroštvo, ni nična. Regresni zahtevek poroka nastane šele, ko porok izpolni (plača) dolžnikovo obveznost. Odškodninski zahtevek je sodišče zavrnilo, ker tožeča stranka ni dokazala elementov odškodninske odgovornosti.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Brž ko se ugotovi, da pravni posel, ki je bil podlaga za podržavljanje, ni bil sklenjen v času, za katerega velja določba 5. člena ZDEN, seveda tudi ni potrebno več raziskovati okoliščin, v katerih je bil pravni posel sklenjen.
Samo zanikanje obdolženca in njegova navedba, da je s pričama v sovražnem odnosu, še ne pomeni, da sodišče pričam ne bi moglo verjeti, če obenem niso podane kakšne konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da priči ne govorita resnice.