KZS člen 170, 170/1, 170, 170/1. KZJ člen 41, 41/1, 41, 41/1.
odvzem motornega vozila - odmera kazni
Pri odmeri kazni sodišče prve stopnje ni dovolj upoštevalo, da je obtoženec po storitvi dejanja spremenil način življenja, ustvaril si je družino, dobil otroka, se zaposlil in ni več ponavljal kaznivih dejanj. Sodišče druge stopnje je zato kazen znižalo.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1, 154, 154/1, 178, 178/1.
odškodninska obveznost - vzročna zveza
Če oškodovanec s svojim vozilom brez razloga nenadoma zapelje na vozni pas, namenjen za vozila iz nasprotne smeri, na katerem pride do trčenja z nasproti vozečim avtomobilom zavarovanca tožene stranke, je vzrok za nesrečo izključno v vožnji oškodovanca, neodvisno od večje ali manjše oddaljenosti vozila zavarovanca tožene stranke od roba cestišča.
Po vloženem obtožnem predlogu zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 83. člena ZKP izločilo dve izjavi obdolženke, ki jih je v zvezi s tem dejanjem podala organom za notranje zadeve. Obdolženka se zoper sklep o izločitvi izjav pritožuje, ker očitno meni, da je prikrajšana v kakšni svoji pravici, ker v obrazložitvi sklepa ni dovolj jasno povedano, kakšen je smisel takšne izločitve. Sodišče druge stopnje je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in obdolženki obširneje pojasnilo pomen izločitve takšnih uradnih zaznamkov.
Ker ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, je podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
zasebna tožba - umik zasebne tožbe - pravilno vabljeni zasebni tožilec ne pride na glavno obravnavo
Glede na določbo 1. odstavka 58. člena ZKP je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da zasebni tožilec, ki je bil pravilno vabljen na glavno obravnavo in se je ni udeležil, ni zainteresiran za nadaljevanje kazenskega postopka in je na podlagi zakonske domneve o umiku zasebne tožbe kazenski postopek upravičeno ustavilo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20131
ZKP člen 366, 366/1, 366/2, 366, 366/1, 366/2. KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1.
poškodovanje tuje stvari - dejansko stanje
Ker iz policijske dokumentacije ne izhaja dovolj jasno, na kakšen način so bili zaseženi predmeti, na podlagi katerih je bilo izdelano strokovno mnenje, bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo zaslišati policista, ki je te predmete zasegel.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20274
ZKP člen 366, 366/1, 366/2, 366, 366/1, 366/2. KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1.
poškodovanje tuje stvari - dejansko stanje
Obdolženec je na gozdni parceli požagal vrhove 16 dreves in s tem naredil za 15.419,00 SIT škode lastniku parcele. Na pritožbo obdolženca je sodba razveljavljena, ker ni ocene o obdolženčevem zatrjevanju, da je požagal vrhove dreves na svoji parceli. Šlo naj bi za usten dogovor med očetoma obdolženca in oškodovanca iz leta 1934 glede spremembe meje v zvezi s potjo, ki je bila dogovorno postavljena v korist obeh.
Obdolženec je 14 letno hčerko v zvezi s šolskim uspehom pri kosilu porezal z nožem večkrat po licu in ji prizadejal lahko telesno poškodbo brez trajnih posledic. Javni tožilec izpodbija pogojno obsodbo, pritožba pa je zavrnjena z oceno, da ni izkazano, da bi sicer bilo v tej družini potrebno posredovanje socialnih služb, da gre za relativno urejenost družine, obdolženčeva agresivnost in prejšnje obsodbe oziroma odločbe sodnika za prekrške pa se nanašajo na nasilniško obnašanje v glavnem po gostilnah. Ugotovljeno je tudi, da sta oba otroka sicer na obdolženca navezana.
ZOR člen 454, 454/1, 759, 759/2, 454, 454/1, 759, 759/2.
prodajna pogodba - naročilo
Pogodba o prodaji starega avtomobila in dobavi novega ustvarja pogodbeno razmerje le med pogodbenima strankama, ne pa tudi med prodajalcem starega avtomobila in prevzemnikom naročila, ki je realiziral prodajo starega avtomobila po naročilu kupca starega avtomobila oziroma prodajalcu novega.
neoddeljen del solastne parcele - predmet dedovanja
To, da lahko solastnik razpolaga s svojim idealnim delom brez soglasja drugih solastnikov, velja tako za posle med živimi kot tudi glede razpolaganj za primer smrti. Dediča, ki sta skupaj podedovala zapustničin solastninski delež v oporoki natančno določenega, a neoddeljenega dela sedanje parcele, sta glede tega dela parcele vstopila v pravni položaj zapustnice. Njuna zahteva po dovolitvi geometrske odmere tega dela parcele ne pomeni posega v obstoječe lastninsko stanje glede drugih solastnikov, niti spremembe solastnine v izključno lastnino ali razdružitve solastnine, kot to zmotno meni toženec v pritožbi.
KZS člen 186, 186/1, 186, 186/1. KZJ člen 4, 4/2, 8, 8/2, 4, 4/2, 8, 8/2.
kršitev kazenskega zakona - retroaktivna uporaba milejšega zakona - neznatna družbena nevarnost - ponarejanje listine
Sodišče prve stopnje ni kršilo kazenskega zakona, ker obdolženca ni oprostilo obtožbe bodisi z uporabo milejšega predpisa na podlagi določbe 2. odstavka 4. člena KZ SFRJ ali ker njegovega ravnanja ni ocenilo kot dejanje neznatne družbene nevarnosti (2. odstavek 8. člena KZ SFRJ).
Ustavno in zakonsko načelo o retroaktivni uporabi milejšega zakona se uporablja le v primeru, ko gre za spremembo kazenskih predpisov, v tem primeru pa se določba 1. odstavka 186. člena KZ RS, na podlagi katere je bil obdolženec spoznan za krivega, ni spremenila. Citirana kazenska določba tudi ni blanketna določba. Podlaga za določitev protipravnosti kot enega od zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja ni prejšnji zakon o davkih občanov, pač pa obdolženčevo poseganje v listine (račune), ki bi bilo nepooblaščeno oziroma protipravno tudi v primeru, če obdolženec računov ne bi bil dolžan predložiti upravi za družbene prihodke v registracijo. Glede na to, da se je obdolženec na opisan način izmikal plačevanju davkov, njegovega premišljenega in motiviranega dejanja tudi ni mogoče označiti kot dejanja neznatne družbene nevarnosti, kljub obdolženčevi nekaznovanosti, priznanju in časovni odmaknjenosti kaznivih dejanj. Zato je bila pritožba zagovornice zavrnjena kot neutemeljena.
ZIP člen 14, 38, 38/4. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
poprava vloge - zavrženje predloga za izvršbo - pritožba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Upnik je vložil pritožbo po izteku pritožbenega roka, zato jo je po členu 358 ZPP v zvezi s členom 14 ZIP treba zavreči.
Izvršilno sodišče vselej na ugovor dolžnika razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe, glede tistega dela sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo plačilo, pa bo tekel pravdni postopek enako kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Obdolženec je bil že dvakrat kaznovan, zoper njega je vložena obtožba zaradi štirih kaznivih dejanj, kar vse so okoliščine, ki opravičujejo bojazen, da bi na prostosti ponavljal kazniva dejanja.
ZPPSL člen 90, 99, 99/1, 99/2, 117, 117/2, 117/4, 121, 90, 99, 99/1, 99/2, 117, 117/2, 117/4, 121. ZIP člen 2, 2.
začetek stečajnega postopka
Razmerje med izvršilnim in stečajnim postopkom urejata prvi in drugi odstavek 99. člena ZPPSL.
Prvostopno sodišče je zato pravilno zavrglo izvršilni predlog, saj po I. odstavku 99.člena ZPPSL ni dovoljeno izdati sklepa o dovolitvi izvršbe potem, ko so že nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka. Izvršilno sodišče pa tudi ni dolžno napotiti upnika na stečaj - to lahko stori upnik po lastni presoji po členu 121 ZPPSL in ga je k prijavi že pozvalo stečajno sodišče v oklicu iz 90. člena cit. zakona.
Trditev tožeče stranke, da je pogodba o kratkoročnem kreditu (kredit predstavlja le saldo iz medsebojnega poslovanja pravdnih strank), na podlagi katere je izročila toženi stranki akceptne naloge, nična oziroma izpodbojna, doslej ni verjetno izkazana, zato ni pogojev za začasno odredbo za zavarovanje terjatve na vrnitev akceptnih nalogov.
stečajni postopek - sklep o glavni razdelitvi stečajne mase - vročitev - pritožba - rok - zavrženje pritožbe
ZPPSL ne določa, da mora biti sklep o glavni razdelitvi stečajne mase poslan kakšni določeni osebi, na primer tujcu. Samo če bi bilo s tem zakonom kaj takega predpisano, bi se za postopek oziroma način vročanja po določbi 12. čl. ZPPSL smiselno uporabljale določbe ZPP o vročanju pisanj.
Preden je uveden postopek pri sodišču združenega dela, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo pristojno redno sodišče, saj je redno sodišče tudi izvršilno sodišče za odločbe sodišč združenega dela.
Obdolženec, ki je bil nazadnje obsojen pred petimi leti, sicer zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, še ni nujno nevaren, da bi ponavljal kazniva dejanja, če bi bil na prostosti. Zato samo iz tega razloga še ni mogoče uporabiti 3. točke II. odst. 191. čl. ZKP.