Kadar je zapuščinska obravnavana končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju, zapuščinskega postopka ni mogoče obnoviti, temveč lahko uveljavljajo dediči svoje pravice le v pravdi. V primeru, ko ne gre za naknadno najdeno premoženje, tudi ni mogoče uporabiti določila 221. čl. ZD.
Ugotovitev izvedenca psihiatra, da je bil storilec v času storitve kaznivega dejanja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ni ovira za zaključek, da je storilec ravnal pri izvrševanju dejanja naklepno, čeprav je bila njegova zmožnost oblikovanja krivdnega odnosa bistveno zmanjšana.
KZS člen 251, 251/1, 251/3-1, 251, 251/1, 251/3-1. KZJ člen 68, 68/2, 68, 68/2.
ogrožanje varnosti javnega prometa - prepoved vožnje motornega vozila
Obdolženec, ki je kot poklicni voznik pod učinkom alkohola preko 2 promilov vozil prehitro in je zaradi tega povzročil prometno nezgodo, je tako nevaren voznik, da mu je bilo treba izreči varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil C kategorije namesto za 5 (prvostopna sodba) na 8 mesecev.
ZDEN člen 4, 5, 44, 44/1, 44/2, 4, 5, 44, 44/1, 44/2. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 1, 2, 1, 2.
neodplačno podržavljeno premoženje - vrednost nepremičnine
Pri ugotavljanju vrednosti podržavljene nepremičnine se sicer upošteva njena sedanja vrednost, vendar po njenem stanju v času podržavljenja, dasiravno je zdaj spremenjena njena namembnost v primerjavi s takratnim stanjem.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK00206
ZKP člen 438, 438/1, 438, 438/1. KZS člen 234, 234/1, 234, 234/1. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
sprememba blanketne določbe - retroaktivni učinek - pogoji in kriteriji
Ni samo na sebi umevno, da je vsakič, ko pride do spremembe blanketne določbe obdolžencu v prid in do dekriminacije očitanega dejanja, potrebno uporabiti milejši kazenski zakon. Odločilnega pomena pri presoji, ali taka blanketna določba učinkuje retroaktivno ali ne, je, ali je s to spremembo vsebine blanketnega kazenskega zakona prišlo tudi do spremembe pravnega dojemanja družbene nevarnosti konkretno obravnavanega kaznivega dejanja.
Ugotoviti je treba dejansko pridobljeno protipravno premoženjsko korist, v obrazložitvi sodbe pa navesti izračun in druge razloge o tem, kako je bila ugotovljena dejansko pridobljena premoženjska korist.
ZOR člen 122, 122/2, 132, 132/1, 132/2, 132/5, 122, 122/2, 132, 132/1, 132/2, 132/5.
razveza pogodbe - učinki razdrte pogodbe
Posledica razveze pogodbe je, da mora vsaka stranka vrniti to, kar je na podlagi pogodbe prejela. Če imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, veljajo za vzajemno vračanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb. Obe stranki sta dolžni sočasno izpolniti svojo obveznost. Stranka, ki vrača denar pa mora plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela plačilo.
Šteje se, da je kaznivo dejanje dokazano, čeprav ga obdolženec zanika, če sta oškodovanca in tudi dve priči potrdili, da je dogodek potekal tako, kot je bilo opisano v zasebni tožbi.
Ni nujno, da je zaradi storilčevega ravnanja že nastala premoženjska škoda, pač pa zadostuje, da je bila zaradi ravnanja storilca konkretno povzročena nevarnost za premoženje večje vrednosti.
vrnitev stvari v naravi - ničnost pravnega posla - razpolaganje z nepremičnino - vrnitev nepremičnine
Določilo 88. člena Zakona o denacionalizaciji o prepovedi razpolaganja ne pride v poštev v primeru, ko je nacionalizirana nepremičnina iz družbenega premoženja prešla v zasebno last fizičnih ali civilnih pravnih oseb na podlagi veljavnega pravnega posla že pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji. Tedaj ni mogoča vrnitev v last in posest, ampak gre denacionalizacijskemu upravičencu le odškodnina.
Ogrožanje miru občanov kot posledica kaznivega dejanja po čl. 222 KZS, pri katerem je bil en oškodovanec celo lahko telesno poškodovan, je podano tudi takrat, če je bilo dejanje nasilniškega obnašanja storjeno na samotnem kraju. Ni potrebno, da so vznemirjene tudi druge osebe, pač pa zadostuje, da je vznemirjena oseba, ki je bila žrtev nasilniškega obnašanja storilcev.
ZPP (1977) člen 250, 251, 251/1, 261, 261/3, 354, 354/1, 250, 251, 251/1, 261, 261/3, 354, 354/1. ZIP člen 14, 54, 54/1, 14, 54, 54/1.
privatni izvedenec - sporna dejstva - napotitev na pravdo
Izvedensko delo, ki ga sestavi izvedenec, ki ga je najela stranka sama, je potrebno sprejeti le kot navedbo stranke, če pa se obe stranki strinjata, se takšno mnenje lahko prebere in velja le kot listinski dokaz, ne pa kot dokaz z izvedencem. Zoper dokaz z izvedencem, ki ga je postavilo sodišče in je izpostavljen prosti presoji sodišča kot vsak dokaz (8. čl. ZPP), pa je po splošnih načelih mogoč nasprotni dokaz, bodisi zopet z izvedencem (ob pogojih iz tretjega odst. 261. člena ZPP) bodisi z drugim dokazom. Če bodo med strankama še naprej za rešitev te zadeve odločilna dejstva sporna, bo moralo sodišče napotiti dolžnika na pravdo in izvršilni postopek za ta čas prekiniti.
Če sta stranki namesto dogovorjene prodajne pogodbe zapisali prodajno pogodbo z nižjo kupnino, za ostanek pa sklenili posojilno pogodbo, gre za simulirani pogodbi. Če prikrivata prodajno pogodbo, s katero sta se stranki dogovorili za višjo kupnino, je veljavnost te (disimulirane) pogodbe odvisna od tega, ali ta izpolnjuje pogoje za veljavnost. Ker je šlo za prodajo nepremičnine, je odločilno, ali je bila pretežno realizirana.
Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu. Šele, če tega ni mogoče ugotoviti, jo je razlagati v dvomu tako, kot je ugodneje za zakonitega dediča.
ZTLR člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZGD člen 407, 408, 408/1, 407, 408, 408/1.
varstvo lastninske pravice
Tožnik mora izkazati lastninsko pravico na stvari, ki jo zahteva ter da je ta stvar v dejanski oblasti toženca. V lastninski tožbi se tožnik ne more uspešno sklicevati, da je družbenik v d.o.o., ki je lastnica stvari, katere vrnitev se zahteva.