Toženec brani tožniku dostop na sporne nepremičnine in uživanje le-teh. Tožnik je parcelo, katere izključni lastnik je, oddal v zakup. Ker toženec tožniku preprečuje, da bi solastni del predmetnih travnikov oddal v zakup, tožencu nastaja škoda v višini zakupnine, ki bi jo sicer prejemal. Zato je tožnik upravičen do zakupnine v višini, kot jo je izračunal izvedenec kmetijske stroke.
Ob upoštevanju vseh ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje glede na vrednost in pomen predmeta (neuporaba igralnega aparata oz. zamenjava z lastnim) utemeljeno zmanjšalo nesorazmerno visoko dogovorjeno pogodbeno kazen.
Začasna odredba, izdana v pravdnem postopku, je veljaven izvršilni naslov. Sodišče v izvršilnem postopku ni upravičeno presojati zakonitosti te začasne odredbe, marveč je nanjo vezano. Ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbi bi bil utemeljen, če bi bila začasna odredba razveljavljena, odpravljena ali spremenjena.
S tem, ko je obdolženec dejal zasebni tožilki: "Mi pa vemo kako ste kupili stanovanje" in da ga on (obdolženec) ni tako kupil, še ni storil kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po I. odstavku 108. čl. KZS, ker s tem še ni trdil o zasebni tožilki ničesar konkretnega, kar bi lahko škodovalo njeni časti in dobremu imenu.
Čeprav zapis ne vsebuje naslova "oporoka" in čeprav ni uporabljen izraz "zapuščam", velja za oporoko, če je mogoče sklepati, da je bila volja zapustnice napraviti oporoko (in to ob naslovu "moja želja", ob formulaciji, da je "vse Bredino kar je njeno" in ob dejstvu, da nima nobenih elementov pogodbe).
Če ima toženka nekoliko višje dohodke od tožnika, sta njena delo in vzgojna skrb lahko kompenzirana z njenimi večjimi dohodki. V tem primeru se preživninska obveznost deli na enaka dela.
Zagovor obtoženca je treba kritično oceniti, neživljenjski in izkustveno neverjeten zagovor ni sprejemljiv. Neverjeten in neživljenjski je zagovor, ko storilka trdi, da ne ve, kako se je znašel v trgovini brezrokavnik med njeno torbo, ki jo je nosila pod roko ter plaščem, od koder ga je storilka potegnila potem, ko je pri izhodu zapiskala signalna naprava.
Ni mogoče šteti, da bi bilo dejanje povzročeno iz malomarnosti, če oškodovanec pove, da ga je storilec udaril z močnim udarcem s pestjo v predel očesa in če izvedenec okulist pove, da je poškodba lahko nastala pri močnem direktnem udarcu v predel očesa.
KZS člen 166, 166/1-1, 166, 166/1-1. KZJ člen 70, 70/1, 70/2, 70, 70/1, 70/2.
izgon tujca iz države - velika tatvina
Izrek varnostnega ukrepa izgona tujca iz države za najkrajšo dobo, to je za dobo enega leta, ni ustrezen, ker kaznivo dejanje velike tatvine ni edino, ki ga je doslej storil, saj je bil zaradi istovrstnih kaznivih dejanj že obsojen.
ZPP (1977) člen 333, 333/1, 333, 333/1. ZIP člen 42, 235, 42, 235.
meje opravljanja izvršbe
Izvršba se opravlja v mejah, določenih v sklepu o izvršbi. Če se izvršba opravlja po že pravnomočnem sklepu o izvršbi, pravnomočnost veže stranke in sodišče. V fazi opravljanja izvršbe sodišče zato ne more spremeniti mej izvršbe, o katerih je bilo pravnomočno odločeno v predhodni fazi, to je v fazi dovolitve izvršbe.
ZOR člen 173, 174/1, 177/3, 200/1, 173, 174/1, 177/3, 200/1.
soodgovornost oškodovanca - odškodnina za primarni strah
Pešec, ki hodi po vozišču na javni cesti izven naselja ob desnem robu vozišča v smeri hoje je soodgovoren za škodo, ki jo je utrpel v trčenju z osebnim avtomobilom. Za strah je mogoče prisoditi pravično denarno odškodnino, kadar je bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Če je bil intenziven strah kratkotrajen je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
Ogrožanje miru občanov kot posledica kaznivega dejanja po čl. 222 KZS, pri katerem je bil en oškodovanec celo lahko telesno poškodovan, je podano tudi takrat, če je bilo dejanje nasilniškega obnašanja storjeno na samotnem kraju. Ni potrebno, da so vznemirjene tudi druge osebe, pač pa zadostuje, da je vznemirjena oseba, ki je bila žrtev nasilniškega obnašanja storilcev.
ZPP (1977) člen 250, 251, 251/1, 261, 261/3, 354, 354/1, 250, 251, 251/1, 261, 261/3, 354, 354/1. ZIP člen 14, 54, 54/1, 14, 54, 54/1.
privatni izvedenec - sporna dejstva - napotitev na pravdo
Izvedensko delo, ki ga sestavi izvedenec, ki ga je najela stranka sama, je potrebno sprejeti le kot navedbo stranke, če pa se obe stranki strinjata, se takšno mnenje lahko prebere in velja le kot listinski dokaz, ne pa kot dokaz z izvedencem. Zoper dokaz z izvedencem, ki ga je postavilo sodišče in je izpostavljen prosti presoji sodišča kot vsak dokaz (8. čl. ZPP), pa je po splošnih načelih mogoč nasprotni dokaz, bodisi zopet z izvedencem (ob pogojih iz tretjega odst. 261. člena ZPP) bodisi z drugim dokazom. Če bodo med strankama še naprej za rešitev te zadeve odločilna dejstva sporna, bo moralo sodišče napotiti dolžnika na pravdo in izvršilni postopek za ta čas prekiniti.
ZDEN člen 4, 5, 44, 44/1, 44/2, 4, 5, 44, 44/1, 44/2. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 1, 2, 1, 2.
neodplačno podržavljeno premoženje - vrednost nepremičnine
Pri ugotavljanju vrednosti podržavljene nepremičnine se sicer upošteva njena sedanja vrednost, vendar po njenem stanju v času podržavljenja, dasiravno je zdaj spremenjena njena namembnost v primerjavi s takratnim stanjem.
ZIP člen 8, 8/2, 8/3, 14, 53, 53/2, 8, 8/2, 8/3, 14, 53, 53/2.
sklep o izvršbi - prepozen ugovor
Ugovor proti sklepu o izvršbi, ki ga vloži dolžnik po preteku 8-dnevnega roka iz tretjega odstavka 8. člena ZIP, je prepozen in ga je potrebno zavreči (drugi odstavek 53. člena ZIP).
Po členu 7/V Zakona o sodnih taksah mora sodišče pri izračunu takse uporabiti vrednost točke, ki je veljala ob nastanku taksne obveznosti, če pa taksni obvezanec takrat ne plača takse, uporabi sodišče vrednost točke v času taksnega opomina in v primeru prisilne izterjave vrednost točke v času te izterjave.
Ker se po členu 374 ZPP odločba ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, je treba v takem primeru pritožbo zavrniti.
Vprašanje posestne meje in s tem lastninske pravice na zemljišču je predhodno vprašanje pri negatorni tožbi. To vprašanje reši sodišče samo v pravdi, ali pa postopek prekine.
ZOR člen 122, 122/2, 132, 132/1, 132/2, 132/5, 122, 122/2, 132, 132/1, 132/2, 132/5.
razveza pogodbe - učinki razdrte pogodbe
Posledica razveze pogodbe je, da mora vsaka stranka vrniti to, kar je na podlagi pogodbe prejela. Če imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, veljajo za vzajemno vračanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb. Obe stranki sta dolžni sočasno izpolniti svojo obveznost. Stranka, ki vrača denar pa mora plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela plačilo.