Obdolženec je brez povoda brezobzirno napadel oškodovanca in ga trikrat porezal z nožem po glavi. Izrečena pogojna obsodba je bila na pritožbo javnega tožilca spremenjena v kazen treh mesecev zapora, ker je sodišče bolj upoštevalo dejstvo, da je bil obdolženec za tovrstna kazniva dejanja že dvakrat obsojen in tudi same okoliščine storjenega kaznivega dejanja, ko za napad ni imel nikakršnega povoda ter dejstvo, da je oškodovanca s tremi vrezi poškodoval po glavi kot občutljivem delu telesa.
Obdolženec je sprejel od oškodovanca določen znesek za nakup lepila, ki bi ga potreboval pri dogovoru, da mu postavi v stanovanje keramične ploščice, kasneje pa tega dogovora ni izpolnil. Oprostilno sodbo, ki v dvomu obdolženca oprošča s tem, ker ni ugotovilo, da bi imel goljufiv namen že od vsega začetka, izpodbija javni tožilec, ki nakazuje na določene neskladnosti, kar pa po oceni sodišča druge stopnje ni dovolj za oceno, da bi imel obdolženec že od vsega začetka namen oškodovanca ogoljufati za znesek 5.000,00 tolarjev.
Pri fizični delitvi upošteva sodišče najprej upravičen interes posameznega solastnika do določenih delov nepremičnin. Ta kriterij ima prednost pred načelom fizične delitve po velikosti solastninskih deležev.
ZPPCP člen 69, 69/1, 72, 72/1, 72/2, 93. ZOR člen 336, 337, 337/2, 652, 336, 337, 337/2, 652.
višja sila - sodno pobotanje
Prevoznik je odgovoren za izgubo pošiljke, razen če dokaže, da je škoda nastala zaradi zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati, se jim izgoniti ali jih odvrniti. To pomeni, da je za višjo silo potrebno, da je dogodek zunanji, nepričakovan in nepreprečljiv. Dogodek mora biti izreden, ne pričakovan. Kakor hitro ga stranka lahko pričakuje, lahko z njim računa. Če lahko z njim računa, pa ga lahko prepreči oziroma se mu izogne. Če tega ne stori, je kriva (toliko namreč pojem predvidljivosti izključuje nepreprečljivost).
Za sodno kompenzacijo je značilno, da jo izreče sodišče s konstitutivno odločbo. Vendar pa se tudi v takem primeru (ko je tožena stranka izjavo o pobotu uveljavljala s pobotnim ugovorom v pravdi) šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Zato tožeča stranka ne more zahtevati zamudnih obresti do dneva, ko je sodišče izreklo pobot.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravilno, da v zahtevi predlagani dokazi očitno niso taki, da bi se na podlagi njih lahko dovolila obnova kazenskega postopka.
Ne gre za posojilo, če je bil eni stranki dan denar od druge z namenom skupnega nakupa stvari - kamiona, s katerim sta obe stranki tudi razpolagali kot solastnika z oddajo v najem tretjemu na skupni poslovni rizik.
Število kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil obdolženec, način in okoliščine, v katerih naj bi jih izvršil, kot tudi podatki o njegovem prejšnjem življenju (obdolženec je že bil obsojen zaradi enakovrstnih kaznivih dejanj) so tiste posebne okoliščine, ki tudi po mnenju pritožbenega sodišča opravičujejo bojazen, da bi obdolženec na prostosti utegnil ponavljati kazniva dejanja.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20050
ZKP člen 191, 191/2-1, 191, 191/2-1. KZS člen 168, 168/3, 168, 168/3.
pripor - begosumnost - rop
Pri beguncu iz BiH, ki je obtožen kaznivega dejanja po členu 168/III KZS - ropa v skupini, je še zaradi visoko zagrožene kazni najmanj 5 let podana bojazen, da bi na prostosti pobegnil in se tako izognil kazenskemu postopku.
Za sklep, da sta obtoženca, sicer tuja državljana, ki sta po položitvi varščine z vednostjo in dovoljenjem sodišča, potem ko sta podala obljubo po 186. členu ZKP izpuščena iz pripora odšla v svojo državo, pobegnila, zadošča že, če se enkrat v redu povabljena nista odzvala vabilu na glavno obravnavo in svoje odsotnosti nista opravičila.
neupravičena uporaba - zadrževanje denarja - družbena pravna oseba po KZS - društvo
Samo neupravičeno zadrževanje denarja za storitev kaznivega dejanja neupravičene uporabe po 143. členu KZS ne zadošča. Potrebno je, da storilec denar zaupan mu v zvezi z njegovim delom pri družbeno pravni osebi tudi uporabi.
začasna odredba - nedenarna terjatev - zahtevek za vrnitev premičnih stvari - hramba stvari pri tretji osebi
Tožeča stranka je predlagala, da se z začasno odredbo toženi stranki naloži vrnitev s tožbo zahtevanih premičnih stvari oziroma hramba teh stvari pri tretji osebi. Začasna odredba je bila v obsegu, kolikor je bilo z njo odločeno o zahtevi za vrnitev stvari, pravilno zavrnjena, ker z začasno odredbo ni mogoče meritorno odločati o zahtevku.
Sodišče pa bo moralo o utemeljenosti predloga za hrambo stvari odločiti, ker v tem delu ne gre za izpolnitev zahtevka.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20033
ZKP člen 191, 191/2-3, 191, 191/2-3. KZS člen 104, 104/2, 104, 104/2.
kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - pripor - ponovitvena nevarnost
Dejstvo, da je obtoženec, ki je bil že obsojen zaradi spolnega napada na svojo starejšo hčerko, kmalu po prestani kazni storil dejanje na škodo mlajše hčerke, kaže na nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj.
Tožeča stranka na ugovor tožene stranke, da tožeča stranka storitev ni opravila, ni predložila drugih dokazov kot fakture in pogodbi o opravljanju storitev, zato je sodišče pravilno zaključilo, da ni izkazana verjetnost obstoja terjatve.
S pritožbo ni mogoče uspešno uveljavljati napak glede volje strank pri sklepanju pogodbe, če ni sporno, da je že pred vložitvijo tožbe, s katero se zahteva razveljavitev pogodbe, potekel rok treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.
ZOR člen 482, 488, 488/1-1, 488/2, 482, 488, 488/1-1, 488/2.
skrita napaka
Kupec, ki je prodajalca pravočasno obvestil o skriti stvarni napaki (na pogonu osebnega avtomobila), pa se ta za popravilo ni zmenil, je upravičen do povrnitve stroškov za popravilo avtomobila, ugotovljenih po višini s strani izvedenca. Pri tem že plačanih zneskov za rezervne dele ne more valorizirati na današnje cene.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20370
ZKP člen 157, 157. KZJ člen 246, 246/1, 246, 246/1.
uvedba preiskave - utemeljen sum - omogočanje uživanja mamil
V primeru sodelovanja lastnika lokala s skupino, ki je preizkušala v nakup ponujeno mamilo, kar potrjuje izjava enega od kupcev, dana policiji, to zadošča za ugotovitev obstoja utemeljenega suma v smeri k.d. po čl. 246/I KZJ.
ZPP (1977) člen 230, 230/1, 230/4, 230, 230/1, 230/4.
dokazovanje - javna listina
Potrdilo o državljanstvu, ki ga izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, dokazuje resničnost tistega, kar se potrjuje. Tako je tudi v zemljiškoknjižnem postopku, vendar le, če je predloženo v izvirniku ali v prepisu na katerem je organ, ki je izdal potrdilo, potrdil, da se sklada z izvirnikom, zato fotokopija izvirnika nima take dokazne moči, če na njej ni potrdila organa, ki je izdal potrdilo, da se sklada z izvirnikom.
ZPPSL člen 112, 112/1, 116, 116/1, 112, 112/1, 116, 116/1.
izpodbijanje pravnih dejanj
Tožba za izpodbijanje pravnih dejanj se lahko vloži v prekluzivnem roku 6 mesecev od dneva začetka stečajnega postopka ter na njeno utemeljenost ne vpliva, da ob uvedbi stečajnega postopka še ni iztekel pritožbeni rok zoper sodno odločbo, ki je bila izdana v posledici izpodbijanega pravnega dejanja (pripoznave tožbenega zahtevka).
V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi zahteve za vrnitev v prejšnje stanje je sicer možno navesti dokaze o opravičenosti izostanka z glavne obravnave, ne pa zgolj postaviti trditev, da je možno poleg dokazov, ki jih je zahtevalo od zasebnega tožilca sodišče prve stopnje, ko je prejelo zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje, predložiti tudi druge dokaze; zlasti ker je zdravstveno stanje zasebnega tožilca oziroma izostalega procesnega udeleženca možno ugotavljati prvenstveno z zdravniškim spričevalom, le podrejeno pa še z ostalimi dokazi. Zgolj nakazovanje možnosti v pritožbi za izvedbo ostalih dokazov ne zadošča.
Prodajalec, ki kupcu postavi kot pogoj za dobavo blaga vnaprejšnje plačilo kupnine, je kupcu dolžan od te kupnine priznati obresti, kot jih banke priznavajo za hranilne vloge na vpogled.