Obdolženec je sprejel od oškodovanca določen znesek za nakup lepila, ki bi ga potreboval pri dogovoru, da mu postavi v stanovanje keramične ploščice, kasneje pa tega dogovora ni izpolnil. Oprostilno sodbo, ki v dvomu obdolženca oprošča s tem, ker ni ugotovilo, da bi imel goljufiv namen že od vsega začetka, izpodbija javni tožilec, ki nakazuje na določene neskladnosti, kar pa po oceni sodišča druge stopnje ni dovolj za oceno, da bi imel obdolženec že od vsega začetka namen oškodovanca ogoljufati za znesek 5.000,00 tolarjev.
Pri fizični delitvi upošteva sodišče najprej upravičen interes posameznega solastnika do določenih delov nepremičnin. Ta kriterij ima prednost pred načelom fizične delitve po velikosti solastninskih deležev.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20329
KZS člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158, 158/1, 158/2, 158/3.
gozdna tatvina - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - namen prilastitve stvari - namen prodaje
Obdolženec je posekal les, preko 5 m3, z namenom prodaje, zagovarja pa se, da bi s kupnino od prodanega lesa postavil spomenik prejšnji lastnici, ki je umrla že v letu 1982 in pri kateri je občasno živel. Vedel je, da les ni njegov, da so ga podedovali zakoniti dediči, oprostilna sodba pa je bila izrečena zato, ker obdolženec ni imel namena protipravne pridobitve premoženjske koristi. Na pritožbo javnega tožilca je bila sodba razveljavljena, ker gre za zgrešeno pravno oceno, saj za kaznivo dejanje tatvine, niti za kaznivo dejanje gozdne tatvine, ki pomeni le posebno obliko tatvine, ni zahtevano ugotavljanje protipravne premoženjske koristi, ampak zadostuje za takšno kaznivo dejanje protipravna prilastitev stvari, ki niso storilčeva last.
ZIP člen 51, 51/1, 53, 53/2, 55, 55/2, 51, 51/1, 53, 53/2, 55, 55/2.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka
Ker je dolžnik prejel sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine 6.8.1992 in zoper njega vložil ugovor 3.11.1992 in ker je bilo zatrjevano plačilo terjatve opravljeno pred izdajo sklepa o izvršbi, ne gre za upošteven ugovor po izteku roka. Zato je prvostopna odločitev o zavrženju ugovora kot prepoznega pravilna.
ZPPCP člen 69, 69/1, 72, 72/1, 72/2, 93. ZOR člen 336, 337, 337/2, 652, 336, 337, 337/2, 652.
višja sila - sodno pobotanje
Prevoznik je odgovoren za izgubo pošiljke, razen če dokaže, da je škoda nastala zaradi zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati, se jim izgoniti ali jih odvrniti. To pomeni, da je za višjo silo potrebno, da je dogodek zunanji, nepričakovan in nepreprečljiv. Dogodek mora biti izreden, ne pričakovan. Kakor hitro ga stranka lahko pričakuje, lahko z njim računa. Če lahko z njim računa, pa ga lahko prepreči oziroma se mu izogne. Če tega ne stori, je kriva (toliko namreč pojem predvidljivosti izključuje nepreprečljivost).
Za sodno kompenzacijo je značilno, da jo izreče sodišče s konstitutivno odločbo. Vendar pa se tudi v takem primeru (ko je tožena stranka izjavo o pobotu uveljavljala s pobotnim ugovorom v pravdi) šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Zato tožeča stranka ne more zahtevati zamudnih obresti do dneva, ko je sodišče izreklo pobot.
Obdolženec je brez povoda brezobzirno napadel oškodovanca in ga trikrat porezal z nožem po glavi. Izrečena pogojna obsodba je bila na pritožbo javnega tožilca spremenjena v kazen treh mesecev zapora, ker je sodišče bolj upoštevalo dejstvo, da je bil obdolženec za tovrstna kazniva dejanja že dvakrat obsojen in tudi same okoliščine storjenega kaznivega dejanja, ko za napad ni imel nikakršnega povoda ter dejstvo, da je oškodovanca s tremi vrezi poškodoval po glavi kot občutljivem delu telesa.
Število kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil obdolženec, način in okoliščine, v katerih naj bi jih izvršil, kot tudi podatki o njegovem prejšnjem življenju (obdolženec je že bil obsojen zaradi enakovrstnih kaznivih dejanj) so tiste posebne okoliščine, ki tudi po mnenju pritožbenega sodišča opravičujejo bojazen, da bi obdolženec na prostosti utegnil ponavljati kazniva dejanja.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20050
ZKP člen 191, 191/2-1, 191, 191/2-1. KZS člen 168, 168/3, 168, 168/3.
pripor - begosumnost - rop
Pri beguncu iz BiH, ki je obtožen kaznivega dejanja po členu 168/III KZS - ropa v skupini, je še zaradi visoko zagrožene kazni najmanj 5 let podana bojazen, da bi na prostosti pobegnil in se tako izognil kazenskemu postopku.
neupravičena uporaba - zadrževanje denarja - družbena pravna oseba po KZS - društvo
Samo neupravičeno zadrževanje denarja za storitev kaznivega dejanja neupravičene uporabe po 143. členu KZS ne zadošča. Potrebno je, da storilec denar zaupan mu v zvezi z njegovim delom pri družbeno pravni osebi tudi uporabi.
Za sklep, da sta obtoženca, sicer tuja državljana, ki sta po položitvi varščine z vednostjo in dovoljenjem sodišča, potem ko sta podala obljubo po 186. členu ZKP izpuščena iz pripora odšla v svojo državo, pobegnila, zadošča že, če se enkrat v redu povabljena nista odzvala vabilu na glavno obravnavo in svoje odsotnosti nista opravičila.
Tožeča stranka na ugovor tožene stranke, da tožeča stranka storitev ni opravila, ni predložila drugih dokazov kot fakture in pogodbi o opravljanju storitev, zato je sodišče pravilno zaključilo, da ni izkazana verjetnost obstoja terjatve.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20033
ZKP člen 191, 191/2-3, 191, 191/2-3. KZS člen 104, 104/2, 104, 104/2.
kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - pripor - ponovitvena nevarnost
Dejstvo, da je obtoženec, ki je bil že obsojen zaradi spolnega napada na svojo starejšo hčerko, kmalu po prestani kazni storil dejanje na škodo mlajše hčerke, kaže na nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj.
začasna odredba - nedenarna terjatev - zahtevek za vrnitev premičnih stvari - hramba stvari pri tretji osebi
Tožeča stranka je predlagala, da se z začasno odredbo toženi stranki naloži vrnitev s tožbo zahtevanih premičnih stvari oziroma hramba teh stvari pri tretji osebi. Začasna odredba je bila v obsegu, kolikor je bilo z njo odločeno o zahtevi za vrnitev stvari, pravilno zavrnjena, ker z začasno odredbo ni mogoče meritorno odločati o zahtevku.
Sodišče pa bo moralo o utemeljenosti predloga za hrambo stvari odločiti, ker v tem delu ne gre za izpolnitev zahtevka.
Določba 26. člena Zakona o blagovnem prometu ne sankcionira špekulativnega ravnanja prodajalca, ampak zgolj zagotavlja enak položaj obeh pogodbenih strank, da ne bo zaradi vnaprejšnjega plačila kupnine prodajalec brezplačno uporabljal kupčevega denarja.
S pritožbo ni mogoče uspešno uveljavljati napak glede volje strank pri sklepanju pogodbe, če ni sporno, da je že pred vložitvijo tožbe, s katero se zahteva razveljavitev pogodbe, potekel rok treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.
ZPP (1977) člen 250, 250. ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 200, 200/1, 200/2, 203.
negmotna škoda - denarna odškodnina - obseg škode - dejansko stanje - izvedenec
Za presojo stopnje bolečin in njihovega trajanja ter drugih okoliščin primera, ki se tičejo vprašanj iz področja medicine, sodišče nima potrebnega strokovnega znanja, zato je podan razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, če sodišče zavrne dokaz z zaslišanjem izvedenca medicinske stroke in o spornih dejstvih razsodi le na podlagi dokumentacije o zdravljenju oškodovanca in tega kar je povedal kot stranka.
Kadar je zapuščinska obravnavana končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju, zapuščinskega postopka ni mogoče obnoviti, temveč lahko uveljavljajo dediči svoje pravice le v pravdi. V primeru, ko ne gre za naknadno najdeno premoženje, tudi ni mogoče uporabiti določila 221. čl. ZD.
ZOR člen 80, 80/4, 348, 348/1, 80, 80/4, 348, 348/1.
vračilo dvojne are - novacija
Ker se je s prenovitvijo pravnega posla z izvensodno poravnavo tožena stranka ponovno zavezala, očitno ob upoštevanju tedanje visoke inflacije, plačati toženi stranki znesek v višini dvojne are, zmanjšanje pretirano visoke are ne pride v poštev.