Zasebni tožilec je vložil zasebno tožbo, ki pa ni vsebovala zahtevanih podatkov, da bi jo bilo moč obravnavati. Zasebni tožilec kljub danemu pravilnemu pravnemu pouku o posledici zavrženja vloge, v kolikor je v določenem roku ne bo dopolnil, tega ni storil, zato je bila vloga zavržena, sodišče druge stopnje pa je pritožbo zasebnega tožilca kot neutemeljeno zavrnilo.
V ugovoru zoper sklep o izvršbi ni več mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, na katerem temelji izvršba, slabe gmotne razmere dolžnika pa tudi niso upoštevne.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravilno, da v zahtevi predlagani dokazi očitno niso taki, da bi se na podlagi njih lahko dovolila obnova kazenskega postopka.
Sodbe, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se ne sme izpodbijati iz razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZIP člen 265, 265/1, 266, 266/1-4, 265, 265/1, 266, 266/1-4.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve
Sodišče lahko ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve samo, če ugotovi, da poskuša dolžnik s konkretnimi dejanji oziroma opustitvami onemogočiti oziroma znatno otežkočiti izterjavo. Za tako ugotovitev pa ne zadošča samo okoliščina, da je dolžnik prezadolžen oziroma trajneje nelikviden.
ZOR člen 262, 262/1, 262/2, 263, 267, 629, 262, 262/1, 262/2, 263, 267, 629.
pogodba o delu - prenehanje pogodbe
Če izvajalec razdre pogodbo o delu, je naročnik vselej upravičen do zmanjšanja dogovorjenega plačila za stroške, ki jih izvajalec ni imel, pa bi jih bil moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi do zmanjšanja za tisto, kar je izvajalec zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Do odškodninskega zahtevka zoper izvajalca pa je naročnik upravičen le v primeru izkazane škode zaradi ravnanja izvajalca ter pod pogoji siceršnjega obstoja vseh elementov za izvajalčevo odškodninsko odgovornost po pravilih o povrnitvi izvenpogodbene škode (269. člen ZOR), upoštevaje pri tem še specialne določbe 262., 263., 266. in 267. člena ZOR.
Število kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil obdolženec, način in okoliščine, v katerih naj bi jih izvršil, kot tudi podatki o njegovem prejšnjem življenju (obdolženec je že bil obsojen zaradi enakovrstnih kaznivih dejanj) so tiste posebne okoliščine, ki tudi po mnenju pritožbenega sodišča opravičujejo bojazen, da bi obdolženec na prostosti utegnil ponavljati kazniva dejanja.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20050
ZKP člen 191, 191/2-1, 191, 191/2-1. KZS člen 168, 168/3, 168, 168/3.
pripor - begosumnost - rop
Pri beguncu iz BiH, ki je obtožen kaznivega dejanja po členu 168/III KZS - ropa v skupini, je še zaradi visoko zagrožene kazni najmanj 5 let podana bojazen, da bi na prostosti pobegnil in se tako izognil kazenskemu postopku.
neupravičena uporaba - zadrževanje denarja - družbena pravna oseba po KZS - društvo
Samo neupravičeno zadrževanje denarja za storitev kaznivega dejanja neupravičene uporabe po 143. členu KZS ne zadošča. Potrebno je, da storilec denar zaupan mu v zvezi z njegovim delom pri družbeno pravni osebi tudi uporabi.
Za sklep, da sta obtoženca, sicer tuja državljana, ki sta po položitvi varščine z vednostjo in dovoljenjem sodišča, potem ko sta podala obljubo po 186. členu ZKP izpuščena iz pripora odšla v svojo državo, pobegnila, zadošča že, če se enkrat v redu povabljena nista odzvala vabilu na glavno obravnavo in svoje odsotnosti nista opravičila.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20033
ZKP člen 191, 191/2-3, 191, 191/2-3. KZS člen 104, 104/2, 104, 104/2.
kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - pripor - ponovitvena nevarnost
Dejstvo, da je obtoženec, ki je bil že obsojen zaradi spolnega napada na svojo starejšo hčerko, kmalu po prestani kazni storil dejanje na škodo mlajše hčerke, kaže na nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj.
Tožeča stranka na ugovor tožene stranke, da tožeča stranka storitev ni opravila, ni predložila drugih dokazov kot fakture in pogodbi o opravljanju storitev, zato je sodišče pravilno zaključilo, da ni izkazana verjetnost obstoja terjatve.
začasna odredba - nedenarna terjatev - zahtevek za vrnitev premičnih stvari - hramba stvari pri tretji osebi
Tožeča stranka je predlagala, da se z začasno odredbo toženi stranki naloži vrnitev s tožbo zahtevanih premičnih stvari oziroma hramba teh stvari pri tretji osebi. Začasna odredba je bila v obsegu, kolikor je bilo z njo odločeno o zahtevi za vrnitev stvari, pravilno zavrnjena, ker z začasno odredbo ni mogoče meritorno odločati o zahtevku.
Sodišče pa bo moralo o utemeljenosti predloga za hrambo stvari odločiti, ker v tem delu ne gre za izpolnitev zahtevka.
Določba 26. člena Zakona o blagovnem prometu ne sankcionira špekulativnega ravnanja prodajalca, ampak zgolj zagotavlja enak položaj obeh pogodbenih strank, da ne bo zaradi vnaprejšnjega plačila kupnine prodajalec brezplačno uporabljal kupčevega denarja.
S pritožbo ni mogoče uspešno uveljavljati napak glede volje strank pri sklepanju pogodbe, če ni sporno, da je že pred vložitvijo tožbe, s katero se zahteva razveljavitev pogodbe, potekel rok treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.
Pri določitvi kazni v pogojni obsodbi se morajo upoštevati vse okoliščine, ki lahko vplivajo na to ali naj bo kazen manjša ali večja (člen 41 KZJ). Prav tako mora biti preizkusna doba primerno dolga.
Dolžniku ni uspelo dokazati, da je z materjo mld. upnika sklenil sporazum, da se preživnina za mld. upnika v času dolžnikove bolezni zniža. Iz potrdila, ki ga prilaga in ki ga je mati mld. upnika potrdila s podpisom, izhaja le, da je od dolžnika prejela znesek 52.000,00 SIT.
Obdolženec, ki je s prekoračeno hitrostjo prehiteval oškodovanca in se je vanj zaletel, ko je oškodovanec zavijal v levo, je storil kaznivo dejanje ogrožanje javnega prometa, kljub temu da oškodovanec ni nakazal smeri zavijanja v levo, ker bi v primeru, da bi vozil z dovoljeno hitrostjo (60 km/h), oškodovanec že izpeljal manever zavijanja v levo in bi do nezgode sploh ne prišlo.