Obseg zapuščine, dediči in njihov dedni delež se ugotovi šele s sklepom o dedovanju, zato se z vidika davčnih predpisov šteje, da je dedič pridobil podedovane nepremičnine z dnem pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Ker je bila ugotovljena neustavnost določbe 42. člena ZVojD, kolikor ne omogoča uveljavljanja ugovora vesti tudi po opravljenem naboru, dokler traja dolžnost sodelovanja pri obrambi države, ne more biti ta določba podlaga za zavrženje prošnje za civilno služenje, zato ker je bila prošnja vložena po opravljenem naboru.
V domačo valuto prevedeni dolg, dosojen v pravdi I P 29/89 sodišča prve stopnje, naj bi z obrestmi vred dosegel komaj polovico vrednosti, ki je (v tuji valuti) resnično bila tožencu izročena. Vendar pa sta se nižji sodišči do take pravne razlage pravilno opredelili z razlogi, da je pravno razmerje med strankama že razrešeno in da je tožnik iz tega pravnega razmerja dosegel tisto, kar je zahteval: vrnitev tožencu izročenega denarja v vtoževanem znesku s pripadki, ali kot je navedlo sodišče druge stopnje, točno določen znesek denarja glede na pisno potrdilo, ki je ta znesek vsebovalo (načelo denarnega nominalizma). Valutno (devizno) klavzulo je mogoče upoštevati le, če je bila dogovorjena.
ODZ paragraf 948. ZPP (1977) člen 385, 385/3, 387.
daritev - preklic darila - nehvaležnost - revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - dovoljenost novot v reviziji
Pravna presoja, sprejeta na drugi stopnji, da tožbeni zahtevek na razvezo darilne pogodbe s prvim tožencem predstavlja preklic darila zaradi zatrjevane velike nehvaležnosti obdarjenca (pravno pravilo paragrafa 948 ODZ), je pravilna. Sodišče prve stopnje je pretežni del dokazovanja posvetilo tožbenim trditvam o toženčevih verbalnih in fizičnih grožnjah tožnici in sumu, da je na njeno škodo storil druga kazniva dejanja, pa je pri tem te trditve štelo za nedokazane.
premoženjsko zavarovanje - namen premoženjskega zavarovanja - sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari
Po 7. odstavku 925. člena zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) se odškodnina v primeru, ko je bila za zavarovalno pogodbo vrednost zavarovane stvari sporazumno ugotovljena, določi po tej vrednosti, razen če zavarovalnica dokaže, da je v pogodbi določena vrednost znatno večja od resnične vrednosti in če za to razliko ni utemeljenega razloga.
Tožena stranka je bila zato tista, ki bi morala dokazovati, da ni šlo za zavarovanje po 6. točki 11. člena splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska (AK/91).
revizija - dovoljenost revizije zoper sklep o pravdnih stroških
Revizija zoper pravnomočno odločitev o pravdnih stroških ni dovoljena. Odločitev o stroških postopka se vedno šteje za sklep (5. odstavek 129. člena ZPP) in je zato treba dovoljenost revizije presojati v okviru 400. člena ZPP. Taka odločba pa gotovo ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal, saj je zahteva za vrnitev pravdnih stroškov vedno akcesorne narave in je ni mogoče uveljavljati samostojno, pač pa le v postopku, zaradi katerega so stroški nastali.
lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - upravičenec do odkupa - garaža
Če sporna garaža ni pomožni prostor tožnikovega stanovanja, za pravni promet z njo ne veljajo privatizacijske določbe SZ. Zato tožnik ni upravičen do ugodnosti, ki jih je bil po SZ deležen pri nakupu stanovanja.
Nobene pravne in dejanske podlage ni, da je garaža naknadno postala del stanovanja. Do tega bi lahko prišlo le takrat, če bi garaža bila že od vsega začetka predvidena kot pomožni prostor določenega stanovanja, pa bi le zaradi časovnega zamika pri gradnji prišlo do poznejše dodelitve. Ob nespornem dejstvu, da je v bloku 25 stanovanj in le 4 garaže, ne gre za takšen primer.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Nasprotna tožba ima status samostojne tožbe. Zato veljajo zanjo vse tiste določbe ZPP, ki veljajo za tožbo.
Ob pravilnem materialnopravnem izhodišču, da je gradnja temeljila na dogovoru o skupni gradnji in da v tem dogovoru solastninski delež ni bil določen, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ravnali, ko sta ga ugotavljali z vsemi razpoložljivimi dokazi.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah
Uporaba določbe 200. člena ZOR o pravični denarni odškodnini za nepremoženjsko škodo ne zahteva le konkretizacije oškodovančevih prikrajšanj, ki imajo za posledico telesne in duševne bolečine, temveč tudi primerjavo z drugimi podobnimi primeri škod zaradi zagotovitve enakega obravnavanja manjših, večjih in katastrofalnih škod in odškodnin zanje. Glede na obseg prikrajšanj, ki jih je utrpel in jih še trpi tožnik, njegove škode po obsegu ni mogoče uvrstiti v kategorijo velikih škod, ki terjajo visoko zadoščenje. Bistveni del okrnitve tožnikove telesne integritete se po ugotovitvah nižjih stopenj nanaša na zlom treh reber na levi strani z manjšim pleuralnim izlivom, kar je imelo za posledico najbolj opazen del telesnih bolečin in nevšečnosti ter trajno prikrajšavo na telesnih zmogljivostih, zaradi česar tožnik duševno trpi.
pritožba - odločanje o pritožbi - obseg preizkusa izpodbijane sodbe
Med pritožbene navedbe, ki jih je sodišče druge stopnje dolžno presoditi ter o njih v obrazložitvi sodbe navesti svoj sklep ali stališče, spadajo tudi vse v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve procesnega zakona, ki naj bi jih storilo sodišče prve stopnje, še posebej, če so pritožbene navedbe o teh kršitvah konkretizirane.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - pravični deleži - voznik neznanega vozila - odvrnitev škode od drugega
Voznika neznanega vozila je treba šteti za udeleženca nesreče v okoliščinah, ko je prehiteval kolono in s tem povzročil, da se je moral toženec umikati na bankino, kjer ga je začelo zanašati, tako, da se je zaletel v tožnika.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - družbeno podjetje - pojem družbenega podjetja
S tem, ko se v novejših predpisih in pri njihovi uporabi na splošno opušča izraz družbeno pravna oseba, še ni rečeno, da je ta izraz izgubil ves pomen tudi v okviru kazenskega zakona. Premoženje, ki se je imenovalo družbeno premoženje, v stvarnosti še vedno obstoji.
Kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe, je v KZ-77 uvrščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper upravljanje družbenih sredstev.
Kolikor se pri kaznivih dejanjih, ki so bila v KZ-77 uvrščena v to poglavje, pojavlja tudi izraz družbeno-pravna oseba, je potrebno ta izraz razlagati tako, da se nanaša na vse mogoče organizacijske oblike razpolaganja z družbenim premoženjem. Ni torej nobenih razlogov za pomisleke, da se v primeru, če je bilo v organizaciji ob družbenem premoženju udeleženo tudi zasebno premoženje, pojem družbeno pravne osebe na tako organizacijo ne bi mogel nanašati.
Organizacija združenega dela in druge družbeno pravne osebe v starem sistemu torej ustrezajo podjetjem oziroma družbam v novem sistemu, kolikor nova podjetja še razpolagajo z družbenim premoženjem ali družbenim kapitalom. V kazenskopravnem pomenu so družbeno-pravne osebe vse tiste pravne osebe, ki v celoti ali delno še razpolagajo z družbenim premoženjem ali družbenim kapitalom.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - silobran, stiska, odvrnitev škode od drugega - prekoračen silobran
Pri prekoračitvi silobrana povzročitelj škode ni dolžan povrniti samo tiste škode, ki je bila povzročena v mejah dovoljenega silobrana, dolžan pa je povrniti tisto, ki je nastala pri prekoračitvi silobrana. Kakšna škoda bi bila še v mejah dovoljenega silobrana in kakšna ne več, je stvar dokaznega postopka v pravdnem postopku. Pravdno sodišče mora enakovredno obravnavati ravnanje obeh udeležencev v škodnem dogodku, vzroke za njuno ravnanje, škodo, ki je grozila in škodo, ki je dejansko nastala. Šele potem, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, je mogoča presoja soodgovornosti pravdnih strank in presoja višine škode, ki jo je toženec dolžan povrniti. Tožnik ima prav, ko ugotavlja, da tega z delnim povzemanjem kazenskega spisa ni bilo mogoče storiti.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - kdo odgovarja za škodo - denarna odškodnina
V izpodbijani pravnomočni sodbi je materialno pravo pravilno uporabljeno. Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da rokometni gol, ki je padel na I.K., ni bil izdelan po predpisih, pa tudi na podlago ni bil pritrjen, čeprav so predpisi to zahtevali. Zvarjen je bil iz tenkostenskih kovinskih cevi premera 12 cm, težak pa okoli 70 kg. Tak, v nasprotju s predpisi izdelan in na podlago nepritrjen rokometni gol, pa brez dvoma predstavlja nevarno stvar, za katero sta toženi stranki kot njegovi nesporni dolgoletni imetnici in uporabnici objektivno odgovorni (174. čl. zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
Ravnanje pokojnega I.K., ki se je "obesil" na prečnik rokometnega gola, kot pravilno ocenjuje drugostopno sodišče ni bilo nepričakovano, v vsakdanjem življenju pa je med udeleženci športne igre tudi dokaj pogosto. Za oceno morebitnega soprispevka pokojnega I. K. k nastanku škode pa je vsekakor odločilno dejstvo, da bi toženi stranki kot imetnici in uporabnici nevarne stvari (rokometnega gola), ob upoštevanju rokometnih pravil, ki določajo, da mora biti rokometni gol pritrjen na podlago, prevrnitev gola tudi v primerih takih ravnanj, kakršno je bilo ravnanje pokojnega I. K., brez dvoma lahko preprečili. Ravnanje pokojnega K. (ali pa kogarkoli drugega) je bilo predvidljivo in pričakovano, škodni dogodek in nastanek škode pa sta bila preprečljiva z minimalnim posegom (pričvrstitvijo gola na podlago, kot to zahtevajo rokometna pravila). Materialnopravni zaključek drugostopnega sodišča, da je podana polna odškodninska odgovornost obeh toženih strank je zato tudi po mnenju revizijskega sodišča pravilen.
Tudi, če je osnovnemu programskemu besedilu "nasprotovali bomo rasnemu in narodnostnemu mešanju, ki bo v škodo Slovencem in Sloveniji" v oklepaju pristavljeno besedilo "(poroke med Slovenkami in Slovenci s tujci zaradi pridobitve državljanstva, delovnih viz ..."), tak pristavek programu tožeče stranke ne zmanjšuje njegove protirasne naravnanosti in je zato v nasprotju s 14. členom ustave RS, kar je po 4. odstavku 3. člena zakona o političnih strankah ovira za registracijo.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - vračanje premoženja pravne osebe v mešani lastnini
V postopku za denacionalizacijo stavbnega zemljišča, ki je v premoženju pravne osebe v mešani lastnini, je treba ugotoviti velikost vložka zasebnega kapitala, ker le-ta v primeru bagatelne udeležbe vpliva na obliko vračanja premoženja, če gre za nezazidano stavbno zemljišče.
ugovor pobota - procesno pobotanje - pravočasnost ugovora pobotanja
Po trditvah revizije naj bi tožena stranka uveljavila pobotni ugovor v vlogi, s katero je odgovorila na tožnikov odgovor na pritožbo. Pobotnega ugovora, ki naj bi bil uveljavljen v tej fazi postopka, pa pritožbeno sodišče ni bilo dolžno upoštevati, saj je mogoče pobotni ugovor uveljaviti le do konca obravnavanja zadeve pred sodiščem prve stopnje (3. odstavek 352. člena in 5. odstavek 363. člena ZPP).
Vsakoletne nekajmesečne tožnikove odsotnosti iz Slovenije ni mogoče šteti za dejansko življenje v Sloveniji, kjer je tožnik pomagal stricu slaščičarju, ko pa zaradi slabe sezone ni bilo dela, je odhajal v Makedonijo, kjer živijo njegovi starši. V takšnih okoliščinah tolikšne tožnikove odsotnosti ne gre enačiti z dopustom ter ni bilo mogoče šteti, da tožnik v Sloveniji tudi dejansko živi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Nujnost in zahtevnost zadeve ter pomanjkanje sodnikov na sodišču niso razlogi, ki bi opravičevali prenos pristojnosti. Takšen položaj je potrebno rešiti ali z letnim razporedom sodnikov ali z dodelitvijo sodnika.