Stranka, ki ima služnostno pravico dosmrtnega stanovanja v stavbi, ne more uspešno preprečiti izdaje dovoljenja za dovolitev priglašenih vzdrževalnih del investitorju - lastniku na stavbi iz razloga, ker naj bi ji bilo v času izvajanja teh del onemogočeno bivanje v tej stavbi. Samo izvajanje del, ki sledi odločbi o priglasitvi del ni več stvar postopka za priglasitev del, ampak je to dejansko stvar dogovora med investitorjem in stranko, ki ima pravico služnosti.
lokacijsko dovoljenje - soglasje krajevne skupnosti
Pavšalna trditev o kršitvi postopka, ker organ v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja ni upošteval pogojev, s katerimi je krajevna skupnost pogojevala izdajo dovoljenja, brez navedbe predpisa, ki predpisuje soglasje krajevne skupnosti, ne more vplivati na odločitev v upravnem sporu.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - skupni prostori v večstanovanjski hiši
Idealni delež na skupnih prostorih v večstanovanjski hiši in na funkcionalnem zemljišču k tej hiši, ki je bil lastnikom nacionaliziran, ne more biti predmet denacionalizacije, ker so bivši lastniki na tem deležu že postali lastniki na podlagi 12. člena stanovanjskega zakona. Nepremičnina, ki v času nacionalizacije ni bila v lasti in posesti upravičenca (ker ni navedena v kupoprodajni pogodbi), ne more biti predmet denacionalizacije.
uveljavljanje pravic - izbirna pravica glede postopka za vrnitev zaplenjenega premoženja
Če upravni organ ni pozval stranke, da se, glede na izbirno pravico, odloči, v katerem postopku bo (sodnem ali upravnem) zahtevala vrnitev premoženja (po 145. členu ZIKS ali po ZDen), ne more, ne da bi stranki dal to možnost, zavreči njeno denacionalizacijsko zahtevo. Šele, če se stranka ne bi o tem izjasnila, bi lahko to storil.
krajevna pristojnost - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pristojnost - razlogi za ugovor - sklep o ugovoru
Krajevna pristojnost po ZIP je izključna krajevna pristojnost. To pomeni, da se lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno (14. člen ZIP v zvezi z 2. odst. 20. člena ZPP). Do kdaj se lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti pa opredeljuje 49. člen ZIP. Po omenjeni zakonski določbi lahko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi samo sodišče, ki je sklep o izvršbi izdalo. To pomeni, da se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti samo do izdaje sklepa o izvršbi. Tega sklepa in opravljenih izvršilnih dejanj namreč po uradni dolžnosti, ne da bi dolžnik ugovarjal krajevno nepristojnost, zaradi zgrešene pristojnosti ne more razveljaviti (primerjaj: 3. odst. 53. člena ZIP). Po izdaji sklepa o izvršbi pa se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno samo še na ugovor dolžnika (primerjaj: 1. točka 50. člena in 3. odst. 53. člena ZIP).
Po določilu 57. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (naprej ZTLR), lahko lastnik gospodujoče stvari zahteva s tožbo, da preprečevanje oziroma motenje izvrševanja služnosti preneha, kadar ga kdo moti pri izvrševanju stvarne služnosti. Uporaba tega zakonitega določila je imela v ugotovljenem dejanskem stanju polno podlago ter sta zato sodišči prve in druge stopnje na njegovi podlagi pravilno ugodili tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Ker pa ugotovljeno dejansko stanje ni potrdilo toženkinih trditev, da je sporna služnost nepotrebna za uporabo tožnikovega gospodujočega zemljišča ali iz kakšnega drugega razloga, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zavrnili toženkin nasprotni zahtevek, da naj sporna služnost preneha. Prenehanje služnosti po 2. odstavku 58. člena ZTLR bi bilo mogoče izreči le v primeru, če bi se ugotovilo, da je sporna služnost nepotrebna za uporabo tožnikove gospodujoče stvari ali če bi prenehal kakšen razlog, zaradi katerega je bila služnost ustanovljena. Glede na revizijsko trditev, da je v tem primeru prenehal "drug razlog", zaradi katerega je bila služnost ustanovljena, pa je odgovoriti, da ta okolnost v obravnavanem primeru ni bila ugotovljena.
Po uveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij se za zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja (denacionalizacija) v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij uporabljajo določbe tega zakona in ne določbe ZDen (68. člen).
Če je bil pravdni postopek prekinjen po 4. točki 212. člena ZPP, stečajni senat pa napoti upnika, da začne ustrezen postopek zato, ker je stečajni upravitelj njegovo terjatev prerekal, more upnik predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka. Če tega ne stori, ampak vloži novo tožbo, jo sodišče zavrne.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Tožnik ne izpolnjuje pogojev zahtevanih v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka, saj je pogoje za priznanje pravice do predčasne starostne pokojnine izpolnil šele po 30.6.1992, ne pa že do 18.10.1991, kot to zahteva odlok.
ZDR (1990) člen 35, 35/11, 36, 36-i. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
Revizija je bila zavrnjena, ker ni bilo kršeno materialno pravo. Sindikata v organizaciji ni bilo, zato ni mogel sodelovati v postopku ugotavljanja nepotrebnosti tožničinega dela. Sistemizacija je bila sicer spremenjena na korespondenčni seji, o prenehanju njenega delovnega razmerja pa je sklepal pristojni organ na redni seji ter je bilo prenehanje delovnega razmerja izglasovano na zakonit način. Ker je bilo zaposlenih le pet delavcev, ni bilo treba voditi postopka po 34. in 35. členu ZDR.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Tožnik ne izpolnjuje pogoja, zahtevanega v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka, saj je pogoje za priznanje pravice do predčasne starostne pokojnine izpolnil šele po 27.4.1992, ne pa že do 18.10.1991, kot to zahteva odlok.
ZOZ člen 132.ZDDO člen 21, 30. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje v državnih organih - razporejanje delavcev
Revizijo je vložil oficir JLA, ki je v junijski vojni prestopil v teritorialno obrambo. Razporejen je bil na delovno mesto, ki je ustrezalo njegovemu činu. Kasneje je bil razporejen na drugo delovno mesto, kar je imelo za posledico izgubo možnosti napredovanja in znatno nižjo plačo. Tožnik se je v reviziji skliceval na 14. člen ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS po katerem ohranijo te osebe pridobljene socialne, statusne in druge pravice, ki so jih pridobile pred uveljavitvijo tega zakona. Revizija je bila zavrnjena, saj se po zakonu o obrambi in zaščiti uporabljajo tudi določbe zakona o delavcih v državnih organih. Po tem zakonu pa je možno delavce tudi prerazporejati. Tožnik je bil zakonito prerazporejen.
izredna pravna sredstva - revizija - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog
S trditvami (da niso bili izvedeni dokazi o sprejemu strokovnih podlag za sprejem programa razreševanja presežkov delavcev; o neobstoju sklepa za ukinitev tožničinih delovnih mest; o datumu poimenskega seznama presežnih delavcev ter o pravilnosti seštevka ovrednotenih kriterijev) pa tožeča stranka izpodbija v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje. To pa revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP).
Zamudne obresti od denarne odškodnine za negmotno škodo tečejo od dneva izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje, s katero je bila odškodnina odmerjena.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
Revizija je bila zavrnjena, ker je tožnica odklonila sklenitev delovnega razmerja v drugi organizaciji, čeprav so bili izpolnjeni zakoniti pogoji za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Pri tem pravno ni pomembno, da v dogovoru med organizacijama o prevzemu poslov ni bilo omenjeno, da bo druga organizacija prevzela delavko v delovno razmerje in ji ni ponudila v podpis pogodbe o zaposlitvi, saj tožnica ni hotela skleniti delovnega razmerja v drugi organizaciji.
Nestrinjanje z sodno odločbo je mogoče uveljavljati le s pravnimi sredstvi zoper sodbo, nikakor pa ne s ponovno tožbo, kar procesno dejanje tožnika z dne 10.6.1993 sicer pomeni. Morebitni nepravilni izid prejšnje odločitve tožniku ne daje zakonite podlage, da ponovno toži v isti stvari.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - pravični deleži - voznik neznanega vozila - odvrnitev škode od drugega
Voznika neznanega vozila je treba šteti za udeleženca nesreče v okoliščinah, ko je prehiteval kolono in s tem povzročil, da se je moral toženec umikati na bankino, kjer ga je začelo zanašati, tako, da se je zaletel v tožnika.