ZGD ureja spregled pravne osebnosti v 6. členu. Namen tega določila je, da pod določenimi pogoji odgovarjajo za obveznosti družbe tudi njeni družbeniki. Odgovornost družbenikov je lahko le solidarna, splošna predpostavka za takšno odgovornost pa je zloraba.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela tožbenega zahtevka - odškodninski spor - zavrženje revizije
Z revizijsko navedbo (predlogom), da se "zniža dosojena odškodnina tožeči stranki" (kar je edina revizijska opredelitev predmeta izpodbijanja), revident vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni navedel. Ta predpostavka za dovoljenost revizije zato ni podana.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper nepravnomočen sklep o odreditvi pripora
Sklep o odreditvi pripora ni bil vročen obtožencu, ki je na begu, zato tudi ni postal pravnomočen. Glede na določbo 4. odstavka 420. člena ZKP zato zahteve za varstvo zakonitosti zoper tak sklep ni mogoče vložiti. Poleg tega je zahteva nedovoljena tudi iz razloga, ker obtožencu ni bila vročena pravnomočna odločba o odreditvi pripora, zato rok za njeno vložitev iz 3. odstavka 421. člena ZKP še ni začel teči.
CZ (1976) člen 249, 249/3. ZUS člen 50, 50/2, 51, 74.
obračun carine - začasen uvoz - dokazovanje - bistvena kršitev določb postopka - napačna uporaba materialnega prava
Za stališče, da za dokaz, da je blago v roku vrnjeno v tujino, lahko služijo le listine, predvidene v CZ (1976) in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, potrjene od carinskih organov, ni podlage v zakonu. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo.
povzročitev škode - odgovornost za škodo po živali - krivdna odgovornost lastnika psa - ugriz psa - opustitev nadzorstva - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da se je toženkin pes izmuznil, je logična ugotovitev, da ni poskrbela za ustrezno varstvo in nadzor svojega psa in da je po splošnih načelih o povzročitvi škode odgovorna za povzročeno škodo (prvi odstavek 154. člena ZOR). Za škodo, ki jo povzročijo živali, so se tedaj uporabljala tudi pravna pravila Občnega državljanskega zakonika iz leta 1811, v katerem je posebej navedeno, da je za primer, če žival koga poškoduje, odgovoren tisti, kdor ga redi (paragraf 1320 ODZ). Ker toženka ni dokazala, da je njenega psa dražila ali izpodbodla tožnica, ki je hodila z možen, ki je vodil manjšega psa na povodcu, ni nobenih razlogov za trditev, da je soodgovorna za nastalo škodo. Javni red pač zahteva, da je treba pse voditi na povodcu, kar je tožnica upoštevala, toženka pa ne.
glavna obravnava - priče - oprostitev dolžnosti pričanja - smrt privilegirane priče - branje zapisnika o izpovedbi privilegirane priče
Po odločbi senata se smejo na glavni obravnavi prebrati zapisniki o prejšnjem zaslišanju prič, ki so oproščene dolžnosti pričanja (236. člen ZKP), če so zaslišane osebe umrle. Zapisnike o njihovih izpovedbah sodišče ne izloči iz spisov in sme nanje opreti svojo odločbo.
CZ (1976) člen 249, 249/3. ZUS člen 50, 50/2, 51, 74.
obračun carine - začasen uvoz - dokazovanje - bistvena kršitev določb postopka - napačna uporaba materialnega prava
Za stališče, da za dokaz, da je blago v roku vrnjeno v tujino, lahko služijo le listine, predvidene v CZ (1976) in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, potrjene od carinskih organov, ni podlage v zakonu. Sodišče je zato napačno uporabilo materialno pravo.
Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena po preteku treh mesecev od vročitve pravnomočne odločbe obsojencu (3.odstavek 421. člena ZKP), jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1.URS člen 22, 23, 25.
pooblaščenci po ZPP - zastopanje strank v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi - obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tako kot revizija, je tudi obnova postopka izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti potem, ko je bila že izčrpana pravica iz 25. člena URS, in je postala odločba že pravnomočna. Ker je v tretjem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99) določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, pooblaščeni F. M., univ. dipl. prav., pa te lastnosti nima, ne more zastopati tožeče stranke. V četrtem odstavku 86. člena ZPP je sicer navedena izjema, ki omogoča, da pravdna stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nastopa brez pooblaščenca, če ima opravljen pravniški državni izpit, toda konkretni primer ne spada med navedeno izjemo. V danem primeru se ne zatrjuje, da ima tožeča stranka opravljen pravniški državni izpit, in po pravnem mnenju, ki ga je sprejelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije na občni seji dne 26. junija 2002 sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. V danem primeru se zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit pooblaščenec tožeče stranke, kar pa ni merodajno, ker ne opravlja odvetništva po 1. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv, Ur. l. RS, št. 24/96-24/2000).