ZOR člen 177, 177/2, 186, 277, 277/1, 177, 177/2, 186, 277, 277/1.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - ekskulpacijski razlogi - povrnitev škode
Ker toženec ni dokazal ekskulpacijskih razlogov, je za škodo v celoti odgovoren. Škoda je tožniku že nastala, čeprav je še ni odpravil. Obresti od prisojenega zneska odškodnine mu gredo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje.
razdedinjenje nujnih dedičev - pogoji za veljavnost razdedinjenja - spor o utemeljenosti razdedinjenja
Obstoj razloga za razdedinjenje mora dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje, to je tisti, ki bi dobil delež razdedinjenega, če bi bilo razdedinjenje utemeljeno.
Toženec je s predlogom za postavitev izvedenca, za katerega pa potem ni založil predujma, povzročil razveljavitev sodbe. Sodišče bi dopustilo zlorabo procesnih pravic, če bi obresti od odškodnine za gmotno škodo, ki še ni bila odpravljena, priznalo le od izdaje zadnje sodbe dalje, potem ko tožnik zahtevka ni prilagodil cenam na dan izdaje zadnje prvostopne odločbe.
postopek za delitev stvari - civilna delitev - določitev vrednosti solastninskega deleža
Vrednost solastninskega deleža se ne ugotavlja po pravilniku o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin, marveč po tržnih cenah, ki jih je mogoče ugotoviti le s pregledom pravnega prometa.
sklenitev najemne pogodbe - rok - nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitev stanovanja
SZ v nobeni določbi ne zavezuje imetnika stanovanjske pravice (po ZSR), da mora v roku 6 mesecev ali drugem roku zahtevati od lastnika stanovanja sklenitev najemne pogodbe. Kljub temu je imetnik stanovanjske pravice v nekem razumnem roku ali vsaj med pravdo za izpraznitev stanovanja dolžan zahtevati sklenitev najemne pogodbe, če se hoče izogniti pravnim posledicam 58. čl. SZ. To zahteva pravna varnost lastnika stanovanja, ki ne more v nedogled čakati, ali bo sklenitev najemne pogodbe zahtevana ali ne.
Ker je obdolženec dokazal, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega kar je trdil, ne gre za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve; kljub negativni vrednosti sodbi o zasebnem tožilcu pa je obdolženec pismo tretji osebi napisal v obrambi svoje z ustavo zajamčene pravice do varstva osebnih podatkov in v pismu izrazil le kritiko o načinu dela zasebnega tožilca ter v njegovem ravnanju tudi ni znakov kaznivega dejanja razžalitve, saj iz pisma ne izhaja zaničevalni namen obdolženca.
začasna odredba - denarna terjatev - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena
Ravnanje dolžnika, da svojih zapadlih obveznosti ne poravnava pravočasno, ampak ga morajo upniki zaradi tega tožiti in je zoper njega izdanih že nekaj sklepov o izvršbi, še ne kaže na obstoj subjektivne nevarnosti, da bo brez začasne odredbe s svojim premoženjem oziroma sredstvi ravnal tako, da bo onemogočil ali precej otežil izterjavo.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - pravni posel - priposestvovanje
Pot, ki jo je tožnik le utrdil in nasul, ne predstavlja gradbenega objekta v smislu člena 24/1 ZTLR. ZTLR je uzakonil možnost priposestvovanja v 10 letih za dobrovernega in zakonitega posestnika nepremičnine, vendar to velja le od 1.9.1980 dalje.
V postopku, v katerem sodišče odloča o plačilu taks in o izterjavi neplačanih taks, je sicer predvidena pritožba, zato pa ni predvidena priglasitev pritožbenih stroškov.
Sicer pa stroški pritožbenega postopka niso potrebni stroški, ker bi se jim taksni zavezanec lahko izognil, če bi dolžne takse plačal takrat, ko je nastala taksna obveznost.
Po določilu 2. odst. 109. člena ZPP določi sodišče rok za popravo. Zato nastanejo procesne posledice presumiranega umika ali zavrženja vloge šele na dan, ko sodišče s sklepom ugotovi, da stranka ni popravila pomanjkljive vloge. Samo v primerih zakonskega roka nastopijo procesne posledice že s potekom roka.
Izvršilni sklep je sestavljen iz dveh delov - prvi nalaga dolžniku plačilo, drugi pa, po pravnomočnosti prvega, dovoli predlagano obliko izvršbe. Po določilu 55a člena ZIP lahko dolžnik ugovarja zoper oba dela, ali samo zoper sklep, s katerim je dovoljena izvršba. Po določilih 347. in 342. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP, podaljša pritožbeni oz. ugovorni rok samo takšna poprava sklepa, ki se nanaša na odločitve iz izreka sklepa. Sprememba navedbe bančnega računa pa ne spremeni odločitve o naložitvi plačila in odločitve o dovolitvi denarne izvršbe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - pravnomočnost - dovolitev izvršbe - dejstvo, ki se nanaša na terjatev
V skladu s 2.odstavkom 38. člena ZIP je izvršilni sklep sestavljen iz dveh delov: prvi del sklepa nalaga dolžniku plačilo in če dolžnik ne ugovarja, postane ta del sklepa po osmih dneh pravnomočen. Dolžnik zoper ta del sklepa ne more ugovarjati po izteku navedenega roka.
Določilo 2.odstavka 55. člena ZIP, o dovoljenem ugovoru po izteku osemdnevnega roka, se nanaša samo na drugi del izvršilnega sklepa - torej na tisti del, s katerim je dovoljena izvršba. Če torej dolžnik ugovoru po izteku roka uveljavlja takozvano dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev (glej 1.odst. 51.člena in 1.odst. 54. člena ZIP), sodiš ravna tako, kot pri takem ugovoru v "klasični" izvršbi - odloča o ugovoru skladno s členi 52 do 54 ZIP. Prvi del sklepa iz 2.odstavka 3 člena ZIP je po pravnomočnosti izvršljiva sodna odločba iz 16. člena ZIP.
Ni vsak posel, katerega namen je kreditiranje, posojilna pogodba. Za posojilno pogodbo gre, kadar je namen pogodbe le kreditiranje. Če je kreditiranje le eden od poslovnih namenov v kakšnem drugem poslu, ki ima svoj specifičen namen, je tako pogodba mešana oz. zložena pogodba. Kooperacijska pogodba je po svoji pravni naravi lahko družbena pogodba oz. pogodba o udeležbi, lahko pa predstavlja več samostojnih pogodb.
Brzojavna pritožba, iz katere se da ugotoviti, katera sodba se z njo izpodbija, ima pa tudi podpis v brzojavni obliki, vsebuje vse, kar je treba, da jo je mogoče obravnavati. Po izteku pritožbenega roka vložene obrazložitve sodišče druge stopnje zato ne upošteva, kolikor pa je s to vlogo zahtevana povrnitev pritožbenih stroškov, pa jo zavrže kot prepozno. Če je tožeči stranki prisojena glavnica v tolarski protivrednosti tuje valute na dan plačila, ji ni mogoče prisoditi zamudnih obresti v višini realnih obresti po zakonu o obrestni meri zamudnih obresti, ampak je po analogiji treba uporabiti zakonske določbe o obrestni meri pogodbenih obresti, kadar so te dogovorjene, ni pa dogovorjena obrestna mera.
O vprašanju denacionalizacije je pravnomočno odločeno, zato ne gre za predhodno vprašanje o lastnini po 12. čl. ZPP, čeprav je v teku obnova postopka za denacionalizacijo in je v zvezi s tem sprožen upravni spor.
ZIP člen 249, 249/1, 251c, 251f, 251c/1, 251f/1, 251c/2, 251f/2, 249, 249/1, 251c, 251f, 251c/1, 251f/1, 251c/2, 251f/2.
zastavna pravica na dolžnikovi nepremičnini - prodaja nepremičnine dolžnika
Določba člena 251f ZIP je v razmerju do člena 249 ZIP specialen predpis. Kadar gre za zastavno pravico na nepremičninah na podlagi sporazuma strank, je treba ravnati pri izvršbi po določbi člena 251f ZIP.
Obdolženec, ki je vedel, da kosi na tuji parceli in, da do trave s te parcele ni upravičen je storil kaznivo dejanje tatvine in se v tem primeru ne more sklicevati na kaznivo dejanje samovoljnosti, saj se na to kaznivo dejanje lahko sklicuje le tisti, ki samovoljno jemlje svojo pravico ali pravico za katero misli da mu gre.