varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba
Lastnik lahko zahteva odstranitev vsakega objekta, ki sega na njegovo zemljišče, že na podlagi dejstva, da je sam lastnik spornega zemljišča. Zakaj zahteva odstranitev objekta s svojega zemljišča, ni dolžan utemeljiti. Lastninska pravica daje pravico lastniku, da izključi vsakogar od uporabe njegovega zemljišča, razen, če ima za to poseben pravni naslov (42. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, v nadaljevanju ZTLR).
Zavezanec za dohodnino ne more uspešno izpodbijati odločbe o dohodnini, s katero mu je bila priznana 50% olajšava za otroke (50% pa ženi), ker naj bi v davčni napovedi le sam uveljavljal davčno olajšavo (žena naj bi je ne uveljavljala), če se žena zoper svojo odločbo o dohodnini, s katero ji je bila priznana 50% olajšava za otroke, ni pritožila.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - kdo odgovarja za škodo - odgovornost imetnika stvari - oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca
Imetnik nevarne stvari je prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka, če ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Imetnik pa je prost odgovornosti tudi, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca oziroma je deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo (1. do 3.
odstavek 177. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Zavarovanec tožene stranke je torej objektivno odgovoren za škodo, ki je nastala v zvezi z nevarno stvarjo (obratovanje njegovega motornega kolesa), deloma prost pa je svoje odgovornosti zaradi tožnikove delne krivde oziroma tožnikovega delnega prispevka k nastali škodi. Odločitev tožnika, da prečka cesto s čredo ovac na kraju, kjer ni bilo prehoda za pešce, je bila tvegana in je zato zahtevala od njega posebno pozornost. Soodgovornost, ki jo je sodišče ugotovilo v višini 40%, ni previsoka.
ZOR člen 178, 178/2, 186, 189, 189/2, 206, 206/4. ZTVCP člen 45, 45/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje avtomobila s priklopnim vozilom tovorne kompozicije - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - povrnitev škode - stopnja krivde - kdaj zapade odškodninska obveznost - obseg povrnitve gmotne škode - odmera po cenah ob izdaji sodne odločbe
Zavarovatelj odgovornosti vlečnega vozila mora kriti tudi škodo, ki jo povzroči priklopno vozilo, zavarovatelj slednjega pa to škodo skupaj z njim, torej solidarno (četrti odstavek 206. člena ZOR).
privatizacija stanovanj - upoštevanje okoliščin glede pravice do odkupa v času uveljavitve SZ - zahteva za odkup ožjega družinskega člana - odklonitev prodaje stanovanja po 128 čl. SZ - pridobitev stanovanjske pravice - uporaba več stanovanj - izvenzakonska skupnost dveh imetnikov stanovanjske pravice
Pravico do nakupa v času uveljavitve Stanovanjskega zakona (dne 19.10.1991, Ur.l. RS, št. 18/91, v nadaljevanju SZ) mora izpolnjevati tako imetnik stanovanjske pravice kakor tudi njegov ožji družinski član.
Privatizacija stanovanj po SZ izhaja iz ureditve po ZSR. Zato je sodišče druge stopnje na te določbe pravilno opozorilo. V situaciji, kakršna je nastala med tožnico in B.L., je izbira enega od obeh stanovanj pred uveljavitvijo SZ sicer izostala, vendar pa to ne pomeni, da sta zaradi tega pridobila več pravic, kot bi jih imela, če bi do nje prišlo. Ugotovitev trajne življenjske skupnosti sovpada z ugotovitvijo statusa imetnika stanovanjske pravice in uporabnika po ZSR. Ta okoliščina pa je za pravico do privatizacije iz 117. člena SZ odločilnega pomena.
Ob ugotovitvi, da bi stanodajalec lahko odpovedal stanovanjsko razmerje na enem od obeh stanovanj, ter ob nadaljnji ugotovitvi, da izbire nima več, ker je eno od obeh stanovanj že prodal imetnici stanovanjske pravice (ki je istočasno ožji družinski član na drugem), potem obveznost stanodajalca po SZ ne obstaja več.
Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča se odmeri na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki veljajo v času izdaje lokacijskega dovoljenja.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - odklonitev zahteve za odkup, če je prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko razmerje
19.10.1991 (na dan uveljavitve stanovanjskega zakona - Ur. list RS, št. 18/91) tožnica ni bila imetnica stanovanjske pravice na spornem stanovanju in zato po privatizacijskih določbah tega zakona nima pravice do njegovega odkupa.
Okoliščina, da je zaradi spremenjenih zakonskih pristojnosti prevzelo dela enega ministrstva drugo ministrstvo in s tem tudi delavce, ki so na teh delih delali, sama po sebi še ni zakonski razlog za prenehanje delovnega razmerja tem delavcem. To je lahko le razlog za prerazporeditev teh delavcev, kar pa nima pravnega učinka za njihov naziv.
Tožeči stranki, glede na določbo 5. alinee 1. odstavka 9. člena ZDoh, ni mogoče priznati posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ker iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da njeni starši ne živijo z njo v skupnem gospodinjstvu, ampak v drugi državi.
Če je pogodbeno dogovorjena valutna klavzula kot podlaga za plačilo tolarske protivrednosti dolgovanega zneska, tečejo zamudne obresti po zakoniti obrestni meri od tolarske protivrednosti na dan plačila.
lastninsko preoblikovanje podjetij - načini preoblikovanja - upravičenja nekdanjih delavcev podjetja - pridobitev deleža na kapitalu preoblikovanega podjetja
Pravilno ugotavlja pritožbeno sodišče, da tožnik uveljavlja pridobitev deleža na podlagi ZLPP, saj ni videti kakšne druge zakonske podlage za takšen zahtevek. Pravkar omenjeni zakon pa ne nudi podlage za to, da bi mogel nekdanji delavec (četudi vodilni) podjetja z družbenim kapitalom kako drugače pridobiti delež na kapitalu preoblikovanega podjetja kot na ustrezen način možnega samega preoblikovanja podjetij (18. člen ZLPP). To pa je mogoče le s pridobitvijo delnic, ne pa tako, da bi moralo podjetje nekdanjemu delavcu kaj izplačati. Tožnik v svojih trditvah ne navaja niti, da se je toženka odločila za preoblikovanje z interno razdelitvijo delnic (druga alinea 18. člena in prvi odstavek 23. člena ZLPP), niti ne, da je toženki predložil lastniške certifikate (31. člen ZLPP), da bi z njimi pridobil delnice (peti in šesti odstavek 23. člena ZLPP).
Skratka, ne izkazuje, da bi karkoli ukrenil za pridobitev tistega, za kar meni, da bi mu šlo, in kar bi bilo utemeljeno po zakonu, ter po drugi strani, da je ob tem tožena stranka ravnala nepravilno.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS03586
ZD člen 117.
prodaja nepremičnine - pogodba o dosmrtnem preživljanju - obličnost
Če bi se sporna pogodba opredelila kot pogodba o dosmrtnem preživljanju, bi bila to pogodba civilnega in ne pogodba dednega prava, ker T. toženki ni zapustila stanovanja kot dediščino, ampak ji ga je takoj izročila v last in posest (tč. II. sporne pogodbe).
Pogodba nima nobenih dednopravnih učinkov in zato ni podvržena obličnosti, ki jo določa 117. čl. zakona o dedovanju.
najem poslovnih prostorov - prenehanje najemnega razmerja - odstop od najemne pogodbe - uporaba poslovnega prostora v nasprotju s kogentnimi predpisi
Če stranki nista navedli v pogodbi, da mora najemnik uporabljati prostor tako, da ne krši predpisov o javnem redu in miru, to pa je tudi, da ne krši predpisov, ki urejajo obratovalni čas, in ki urejajo način uporabe oziroma izvrševanja določene dejavnosti v določenem kraju, to še ne pomeni, da najemnik vseh teh določb ni dolžan upoštevati. Poleg tega to ne pomeni, da najemodajalec v primeru kršitev, ki neposredno ne zadevajo pogodbena določila, ne more ukrepati in zahtevati odstop od pogodbe.
povračilo negmotne škode - denarna odškodnina - strah - stopnja in dolžina trajanja strahu - pravična odškodnina
Ko se je zavarovanec tožene stranke s tovornjakom silovito zaletel v hišo Č. št. 9, sta bila tožnika v hiši. Trčenje sta doživela neposredno. Dogodek je bil povsem nepričakovan in silovit ter za oba tožnika sprva nerazložljiv. V takih okoliščinah sta bila vsekakor udeleženca v škodnem dogodku. Ta ju je neposredno prizadel s tem, da jima je povzročil strah.
Zaradi strahu za lastno usodo sta neposredna oškodovanca.
povzročitev škode - odgovornost za drugega - odgovornost staršev - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zmanjšanje odškodnine zaradi šibkega gmotnega stanja odgovorne osebe - upoštevanje gmotnega stanja odgovorne osebe pri postavitvi tožbenega zahtevka
V zvezi z višino prisojene odškodnine navaja tožena stranka svoje zelo slabe premoženjske razmere, kar je ob izpolnjenih drugih predpostavkah iz 191.čl. ZOR lahko razlog za določitev nižje odškodnine. To ne pomeni, da mora sodišče določiti odškodnino, ki jo odgovorna oseba zmore plačati brez težav. Namen odškodnine, ki je pri nepremoženjski škodi zadoščenje, mora biti izpolnjen tudi pri upoštevanju socialne naravnanosti določbe 191.čl. ZOR. Zato sodišče kljub izpolnjenim pogojem iz te določbe ne zniža odškodnine, če oškodovanec sam upošteva premoženjske razmere odgovorne osebe in temu primerno postavi svoj zahtevek.