Če carinski organ podvomi v ceno uvoženega rabljenega vozila, navedeno v fakturi (faktura brez številke), ugotovi carinsko osnovo v skladu z določbami 34. do 45. člena CZ.
ZPP (1977) člen 71, 71-3, 71-6, 73, 73/3.ZOdv člen 4, 38. KONVENCIJA ZN O OTROKOVIH PRAVICAH člen 12.ZZZDR člen 78, 78/2, 79.
izločitev sodnika višjega sodišča - odvetniška pisarna - zakonska zveza med sodnikom višjega sodišča in članom odvetniške pisarne, ki ni pooblaščenec pravdne stranke, kot izločitveni razlog - razmerja staršev in otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok - upoštevanje (ugotavljanje) otrokovih želja - določitev višine preživnine za otroke - možnosti staršev
Zakon o pravdnem postopku določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti med drugim, če je pooblaščenec stranke z njim v zakonu (3. točka 71. člena). S pooblastilom je izkazano, da je toženčev pooblaščenec le odvetnik D. S. ne pa tudi G. V.. Dejstvo, da imata ta odvetnika skupno pisarno, ne pomeni, da je s tem pooblaščen tudi odvetnik V.. Zakon ne le, da kaj takšnega ne določa marveč tudi ne nudi podlage za sklepanje o tem, da so s pooblastilom enemu izmed odvetnikov v odvetniški pisarni pooblaščeni vsi njeni odvetniki (peto poglavje ZPP, II. poglavje zakona o odvetništvu, Ur. list RS, št. 18/93 - ZOdv). Pri pisarni obeh odvetnikov pa ne gre za odvetniško družbo (38. in 4. člen ZOdv). Kolikor pa meri revizija na okoliščine zaradi skupne pisarne, ki vzbujajo dvom o sodničini nepristranskosti, kar je lahko relativni razlog za izločitev sodnika (6. točka 71.
člena ZPP), tega ne more uveljavljati z izrednim pravnim sredstvom, pač pa že v postopku z rednim pravnim sredstvom (tretji odstavek 73. člena ZPP).
Prav gotovo vpliva na otrokovo željo dejstvo, da otrok že več let po razpadu zakonske zveze živi le s tožencem in s tožnico pravih stikov tako rekoč ni imel. V zvezi s tem tudi ni mogoče izključiti toženčevih vplivov. Vendar so vse to dejstva, ki jih je spočetka povzročil tožničin odhod iz družinske skupnosti in ki jih zvečine ni mogoče ne preprečiti ne zanikati. Ker je torej otrokova želja v takšnih primerih sad danih razmer, jo je pač potrebno presojati ob njihovem upoštevanju, ne pa jih prezreti. Res govori konvencija o otrokovi pravici prostega izražanja želje, vendar to ne pomeni izvesti kakšnega postopka, v katerem bi otroka dali v varstvo komu tretjemu ali kakšni ustanovi, da bi v njem dozorela prosta volja in da bi potem prosto izrazil svojo željo. Bržkone bi takšen postopek otroku prej škodil kot koristil, končni rezultat pa bi bil tudi lahko vprašljiv.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - odgovornost imetnika stvari - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Do nastanka škode je prišlo pri delovanju stvari (nezavarovane cirkularne žage), iz katere izvira večja nevarnost za okolico. Za nastalo škodo zato tožena stranka odgovarja ne glede na krivdo (2. odstavek 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
Materialnopravno pravilno je stališče drugostopnega sodišča, da se vzročnost za škodo, nastalo v zvezi z delovanjem nevarne stvari, domneva (173. člen ZOR), in da se odgovorna oseba (lastnik oziroma imetnik stvari - 174. člen ZOR) odgovornosti lahko razbremeni le v primeru, če so izpolnjeni pogoji iz 177. člena ZOR. Toženi stranki pa ni uspelo dokazati, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja tožnika kot oškodovanca ali koga tretjega, ki ga toženec ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (2. odstavek 177. člena ZOR). Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje tudi ne izhaja, da je tožnik kot oškodovanec soprispeval k nastanku škode. Zato tudi zakonski pogoji za toženčevo delno oprostitev odgovornosti niso izpolnjeni (3. odstavek 177. člena ZOR). Ob ugotovljenih dejstvih, da je toženec tožniku dovolil delo na nezavarovanem stroju in da je toženčev delavec, ki je pripravljal orodja za razrez lesa, vključil stroj brez poprejšnjega opozorila, je bil nastanek škode za toženca (seveda ob zadostni skrbnosti)
predvidljiv, s prepovedjo dela na nezavarovanem cirkularnem stroju pa bi se bilo mogoče nastanku škode tudi v celoti izogniti.
revizija zoper sklep - dovoljenost revizije - sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Tožeča stranka tedaj z revizijo izpodbija sklep drugostopnega sodišča o zavrženju njene pritožbe proti prvostopnemu sklepu, ki pa ni imel za posledico pravnomočnega končanja pravdnega postopka. Zato revizija tožeče stranke ni dovoljena. ZPP sicer omogoča revizijo proti sklepu sodišča druge stopnje, vendar le proti takšnemu, s katerim je postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 400. člena ZPP). Kot je bilo že povedano, sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje ni takšne narave. V tretjem odstavku 400. člena zakon sicer določa, da je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo, vendar pa to velja le ob pogoju iz prvega odstavka 400. člena ZPP, se pravi, da gre za sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak sklep. Revizijo tožeče stranke je zato revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo (392. in 400. člen ZPP).
Če carinski organ utemeljeno podvomi v ceno uvoženega rabljenega vozila, navedeno v fakturi (faktura brez številke), ugotovi carinsko osnovo v skladu z določbami 34. do 45. člena CZ.
negmotna škoda - razmejitev posameznih oblik negmotne škode - denarna odškodnina - višina odškodnine za telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti - bodoča škoda - individualizacija škode
Zaradi številnih in raznovrstnih poškodb, zaradi katerih je tožnik oškodovan ali prikrajšan na različne načine, je pravilno odločati o vseh postavkah nepremoženjske škode hkrati. S tem se je mogoče izogniti možnosti, da bi kakšna pomembna okoliščina ostala prezrta ali pa, da bi se morda odškodnina za isto škodo podvajala. Posledice poškodb se namreč lahko odražajo v raznih sferah oškodovančeve osebnosti, pri čemer je včasih razmejitev težavna v tem smislu, da je določeno posledico mogoče upoštevati bodisi v okviru zmanjšanja življenjske aktivnosti, bodisi kot bodočo pričakovano nevšečnost v povezavi z bolečinami in pd.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela
Delavec, ki je na začasnem čakanju na podlagi 30. čl. ZDR, ni sam od sebe dolžan priti nazaj na delo po poteku šestih mesecev, na podlagi zakona, če ni to izrecno določeno v sklepu o napotitvi na čakanje. Zato se njegovi izostanki z dela po šestih mesecih ne morejo šteti za neupravičene.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski postopek - zastaralni rok - zastaranje vodenja postopka
Pri štetju šestmesečnega zastaralnega roka je treba upoštevati določbi tretjega odstavka 67. člena ZTPDR in tretjega odstavka 112. člena ZPP. Po navedeni določbi ZTPDR se tisti dan, ko se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca, šteje kot prvi dan teka zastaralnega roka. Po navedeni določbi ZPP pa se rok, ki je določen po mesecih, izteče tistega dne, ki se po številki ujema z dnevom, ko je rok začel teči. Ker je rok začel teči 23.2., organ druge stopnje pa je o ugovoru delavca odločil 24.8., je vodenje disciplinskega postopka zastaralo.
ZDR (1990) člen 36, 36b. SKPG člen 13. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije člen 21.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - delovna uspešnost
Nedoseganje pričakovane delovne uspešnosti zaradi objektivnih vzrokov tudi v primeru, če bi tožena stranka osnove za njeno določanje imela urejene, ne more biti v škodo tožniku.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Pri opredelitvi ali gre za določeno število istovrstnih delovnih mest le v določeni oziroma določenih enotah podjetja ali za določeno število delovnih mest izmed vseh istovrstnih delovnih mest v podjetju, je bilo spoštovano, po presoji revizijskega sodišča, določilo 10. člena Pravilnika o pravicah in obveznostih delavcev, katerih delo postane nepotrebno. Ta določa, da se zaradi prostorske dislociranosti enot na različne kraje ne morejo upoštevati vsa istovrstna delovna mesta.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-9.ZPIZ člen 134.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - razporejanje delavcev - delovni invalid
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi ob razporeditvi delovnega invalida na drugo ustrezno delo je predpisana v prvem odstavku 134. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96 - ZPIZ). Dolžnostno ravnanje, predpisano z zakonom, pa nima elementov nedopustnosti oziroma protipravnosti, zato očitek šikanoznega ravnanja toženke ni utemeljen.
delovno razmerje v državnih organih - hujša kršitev delovnih obveznosti - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep
Hujša kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti je storjena tudi z neizpolnjevanjem ali nevestnim, nepravočasnim ali malomarnim opravljanjem delovnih in drugih obveznosti. Z ugotovitvijo te kršitve je ugotovljena tudi krivda, zato ni več potrebno dodatno ugotavljanje oblik in opredeljevanja krivde. Pri tem ne gre za domnevo (presumpcijo) ali fikcijo, kot zmotno navaja revident, temveč za dejansko vprašanje o načinu opravljanja dela, ki vključuje tudi naklep oziroma malomarnost, kar v disciplinskem postopku, kakršen je obravnavan, povsem zadošča.
Pri uveljavljanju odškodnine za poklicno bolezen je delavec dolžan dokazati le, da je zbolel za poklicno boleznijo, in zaradi tega utrpel škodo. Delodajalec je za to škodo odgovoren, če ne dokaže, da je podvzel vse predpisane ukrepe za preprečitev poklicnih obolenj.
ZDSS člen 4. ZPP (1977) člen 22, 23. ZDR (1990) člen 107.
pogodba o delu - stvarna pristojnost
Presoja vprašanja, ali gre za delovnopravno pogodbo iz IX. poglavja ZDR ali civilnega prava, je odvisna od ugotovitve značilnosti del, opravil in nalog, ki jih delodajalec s pogodbo o delu odda v izvršitev prevzemniku in spoštovanja zakonsko določenih omejitev. Značilnost del, za katere se sme po prvem odstavku 107. člena ZDR skleniti pogodba o delu, je njihova občasnost oziroma začasnost, kar pomeni, da ni podana objektivna potreba po samostojnem delovnem mestu.
Oškodovanka kot sestra osebe, s katero obdolženec živi v zunajzakonski skupnosti nima statusa priviligirane priče in izpovedbe kriminalistov in drugih oseb o tem, kar jim je povedala oškodovanka, ne pomenijo nedovoljenih dokazov.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-3, 18.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - stranska kazen - izguba političnih in državljanskih pravic
Stransko kazen izgube političnih in državljanskih pravic je bilo mogoče izreči le jugoslovanskemu državljanu, ne pa tudi osebi, ki takega državljanstva ni imela.
Policija je imela pooblastilo za izvajanje posebnih metod in sredstev v 19.a členu Zakona o notranjih zadevah, zato se je sodišče lahko oprlo na dokazila, ki so bila zbrana na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, saj ne gre za takoimenovane 'zastrupljene dokaze'.
IZVRŠILNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POPRAVA KRIVIC
VS03687
ZIKS člen 145.ZDen člen 73, 73/1. ZIP člen 9, 244.
zaplemba premoženja - zavezanec za vrnitev - pravna narava pravice upravljanja - odplačni prenos zaplenjenega premoženja - pasivna legitimacija pravnih oseb, ki so premoženje pridobile odplačno - vrnitev v naravi
Tretji udeleženec je pridobil to premoženje v letu 1983 s pogodbo in sicer odplačno. Zavezanec za vrnitev premoženja po 2. odstavku 145. člena ZIKS pa je le tista oseba, ki je premoženje prevzela. Če ga torej sama nima več, ga tudi vrniti ne more. Zato jo je zakonodajalec zavezal, da mora plačati zanj odškodnino.
ZD člen 214, 214/3. ZTLR člen 16, 16/1, 16/4.ZNP člen 122, 123, 126. ZIP člen 20, 20/1, 239.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek za delitev stvari v solastnini - dedni dogovor - fizična delitev stvari - vsebina dednega dogovora - izvršljivost dednega dogovora
Če je zapuščinsko sodišče štelo, da dedni dogovor, kakršen je bil sklenjen, ne more biti podlaga za izvedbo v zemljiški knjigi, in nato tudi odločilo, da se kljub dogovoru vpiše v zemljiško knjigo solastninski delež, potem ni mogoče pozneje doseči drugačnega vpisa, če ni novega dogovora.
Dedni dogovor je lahko sodna poravnava, in če je sodna poravnava, tudi izvršilni naslov. Vendar pa niso vsi dedni dogovori sodna poravnava. To so lahko le, če izpolnjujejo vse pogoje, ki jih mora imeti pravnomočna sodna odločba oz. pravnomočni izvršilni naslov. Kaj je izvršilni naslov pri delitvi stvari oz. pri delitvi solastne nepremičnine, pa določajo predpisi, na katere se Državno tožilstvo pravilno sklicuje. To je predvsem 3. odstavek 214. člena ZD in 118. - 126. člen ZNP. Če pa že gre za izvršilni naslov, so to določbe 239. člena ZIP v zvezi s 1. odstavkom 20. člena ZIP ter 1. in 4. odstavek 16. člena ZTLR. Po 3. odstavku 214. člena ZD morajo dediči sporazumno predložiti ne le delitev, ampak tudi način delitve, kar pomeni, da mora biti sporazum dedičev določen, tako da ga lahko sodišče navede v sklepu o dedovanju kot podlago za vknjižbo dogovorjene delitve v zemljiški knjigi.
Zaključek sodišča v sklepu o podaljšanju pripora, da je šlo na dobro organizirano kriminalno dejavnost in da obdolženci nedvomno poznajo krog ljudi, pri katerih je mogoče priti do mamil, ne pomeni, da se v sklepu ugotavlja kot dokazno dejstvo obstoj okoliščin, ki spreminjajo temeljno obliko kaznivega dejanja v hujšo.