V tej zvezi je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zavzelo tudi pravilno stališče, da bi bil lahko ničen kvečjemu le pravni posel, s katerim je delniška družba dala finančno pomoč pri pridobivanju delnic, ne pa tudi pravni posel, ki je podlaga za pridobitev delnic (248. člen ZGD-1 in 43. člen ZBan-1). Pridobitelj delnic, ki od delniške družbe prejme finančno pomoč, namreč ostane lastnik delnic, ker prepoved finančne pomoči ne sega na pravni posel med odsvojiteljem in pridobiteljem delnic.
izvršnica - vsebina izvršnice - unovčenje izvršnice - temeljni posel - pravilna uporaba materialnega prava
Prvi odstavek 44. člena ZPreZP-1 taksativno določa podatke, ki jih po tem, ko mu je predložena upnikova zahteva za izvedbo plačilne transakcije po 43. členu ZPreZP-1, ponudnik plačilnih storitev (tožena stranka) lahko preverja. Preverjanje temeljnega posla in njegove skladnosti z določbo prvega odstavka 3. člena ZPreZP-1 ni umeščeno v določbo prvega odstavka 44. člena ZPreZP-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - FINANČNO POSLOVANJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00049164
URS člen 26. ZFU člen 100. OZ člen 179, 183.
vročanje - vročanje vabila na narok za glavno obravnavo - vročilnica kot javna listina - odškodninska odgovornost države - elementi odškodninske odgovornosti - finančna preiskava - neustavna zakonska določba - protipravnost ravnanja države - davčni organ - neskrbno ravnanje - arbitrarnost odločanja - samovoljno ravnanje - naklep ali huda malomarnost - vpogled v dokumentacijo - osebnostne pravice
Vročilnice so javne listine, katerim sodišče verjame, razen če stranke predložijo nedvoumne dokaze, da so vročilnice napačne.
Ustaljena sodna praksa je, da vsaka napačna pravna ali dejanska presoja državnih organov ali sodišč še ne predstavlja takšne kršitve, da bi bila utemeljena ustavna pravica odškodninske odgovornosti države.
Za odškodninsko odgovornost države je treba ugotoviti tudi (ne)skrbnost ravnanja državnega organa, ki pa ni podana že s tem, da je pravo napačno razlagal ali da je uvedel nek postopek, ki se v svojem bistvu zaključi v korist preiskovanca, torej brez pravnih posledic v smislu sankcij zanj.
Postopki pred upravnimi in sodnimi organi ne potekajo zgolj zato, da se nekdo kaznuje, pač pa, da se ugotovi dejansko stanje v zvezi z morebitnimi kršitvami. Pravilo je, da v nekaterih postopkih takšnih kršitev ni moč ugotoviti (ker jih ni, ker so nedokazljive itd.) in v takšnih primerih ni mogoče zaključiti, da je bilo zaradi tega protipravno ravnanje uslužbencev države, da so postopek sploh vodili. Kot izhaja iz pravne prakse, veljajo kot protipravna le ravnanja državnih javnih uslužbencev (javni uslužbenci, sodniki, itd.), ki so izrazito v nasprotju z zakonom, kjer gre za hudo malomarnost ali za naklep ali za izrazito samovoljo in arbitrarno vedenje, saj tega tožeča stranka v tem postopku ni zatrjevala.
Tožeča stranka zahteva vpogled v dokumentacijo v zvezi s finančno preiskavo, kar ni osebnostna pravica. Za osebnostne pravice je značilno, da pripadajo človeku kot takemu, da so sestavni del njegove osebnosti in se tičejo njegove osebe, da varujejo fizično in moralno bistvo posameznika, da učinkujejo zoper vsakogar in da imajo zlasti negativno vsebino (prepoved posega). Pravica do vpogleda v dokumentacijo finančne preiskave ni takšna pravica.
FINANČNO POSLOVANJE - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00040850
ZP-1 člen 8, 60, 60/2, 77, 82, 82/2, 83, 83/1, 214, 214/1. ZPPDFT-1 člen 1, 1/1, 44, 44/3, 167, 167/1, 167/1-3. KZ-1 člen 19.
spor o pristojnosti - zahteva za sodno varstvo - posebna pristojnost - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo - izključna pristojnost - preprečevanje pranja denarja - odločanje o kršitvah finančnih predpisov - terorizem
Izhajajoč iz namena ZPPDFT-1 je potrebno šteti, da je ukrep iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona ukrep, ki preprečuje uporabo (finančnega) sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, zaradi česar je po namenu zakona potrebno kršitev šteti kot kršitev drugega finančnega predpisa, za kar pa je na podlagi prvega odstavka 214. člena ZP-1 določena izključna pristojnost okrajnega sodišča, ki ima sedež na okrožnem sodišču.
URS člen 28, 28/1. ZP-1 člen 62a, 62a/1, 62a/1-2, 63, 156, 156-1, 136, 136/1, 136/1-1. ZPPDFT-1 člen 1, 1/1, 1/2, 33, 39, 44, 44/3, 167, 167/1, 167/1-3.
kršitev materialnih določb - opis prekrška - načelo zakonitosti - konkretizacija zakonskih znakov - pranje denarja - terorizem - odločanje prekškovnega organa - obstoj prekrška - zakonski znaki prekrška - dejavnost, ki ni vpisana v sodni register - prepoved reformatio in peius
Prekrškovni organ je zlorabil pravno sredstvo za to, da je pravni in odgovorni osebi izdal novo odločbo o prekršku z novim datumom storitve prekrška in tudi z novim očitkom, medtem ko bi moral v primeru poštene obravnave zahteve za sodno varstvo postopek zoper pravno osebo in odgovorno osebo glede s plačilnim nalogom očitanega prekrška ustaviti, saj je ugotovil, da je bila pravna oseba C. d.o.o. enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, zato niso bili izpolnjeni znaki prekrška po 3. točki prvega odstavka 167. člena ZPPDFT-1.
Dejanje je historično omejeno z izdajo plačilnega naloga in tako prekrškovni organ z novo odločbo o prekršku (izdano po vloženi zahtevi za sodno varstvo) ne more spreminjati v bistvenem delu niti opisa prekrška niti datuma prekrška.
Izrek odločbe o prekršku ni konkretiziran, ker iz njega sploh ne izhaja, da je bil 10. 5. 2019 kot edini ustanovitelj in dejanski lastnik vpisan A. A., medtem ko je bila kot zakoniti zastopnik – direktor vpisana B. B., zato družba ni bila več enoosebna.
Razlogi odločbe o prekršku lahko le pojasnjujejo navedbe izreka, ne morejo pa nadomestiti vsebine izreka, temveč morajo biti vsi znaki prekrška razvidni že iz izreka odločbe o prekršku, ker postane pravnomočen in izvršljiv le izrek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - FINANČNO POSLOVANJE - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00035941
ZST-1 člen 1, 1/3, 12a, 12a/5.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - kratkoročna plačilna nesposobnost - možnost poplačila terjatve - neizterljive terjatve - dolžnik v stečaju - trditveno in dokazno breme - podatki AJPES - davčni dolg
Trditveno in dokazno breme za nemožnost vnovčenja kratkoročnih sredstev, ki jih izkazujejo podatki AJPES, je na predlagateljici taksne oprostitve, ki pa tega bremena ni zmogla.
FINANČNO POSLOVANJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023007
ZTVP-1 člen 139, 168. ZTFI člen 213, 240, 241, 241/1. OZ člen 6, 86, 190.
pogodba o gospodarjenju z vrednostnimi papirji - pogodba o bančnem depozitu - ugotovitveni zahtevek - ničnost pogodbe - podrejeni tožbeni zahtevek - dajatveni denarni zahtevek - neupravičena obogatitev - pogodbena odškodninska odgovornost - navidezna kumulacija zahtevkov - izročitev pogodbe - prevod listin v slovenski jezik - dokazna ocena vseh dokazov - ocena verodostojnosti priče - vrnitev plačanega zneska - protipravnost ravnanja - sklepčnost trditev - tveganje - padec cene delnic - naložbena politika - varovanje interesov naročnika - kršitev dolžnostnega ravnanja - skrbno ravnanje - dolžna skrbnost
Glede na povzeto ureditev v ZTVP-1 in ZTFI ter upoštevaje dejstvo, da vlagatelj prevzema določeno tveganje padca vrednosti delnic, kar je vgrajeno v samo pogodbo o gospodarjenju z vrednostnimi papirji, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bi morala tožnica za to, da bi bile njene trditve glede očitane kršitve pogodbenih obveznosti sklepčne, najprej konkretno opredeliti dogovorjeno naložbeno politiko, nato pa navesti, v čem in kdaj konkretno je toženka kršila svojo dolžnost ravnati skladno s skrbnostjo dobrega strokovnjaka zaradi varstva vrednosti tožničinega portfelja vrednostnih papirjev.
FINANČNO POSLOVANJE - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00022314
OZ-UPB1 člen 60. ZFPPIPP-UPB8 člen 265, 265/3, 268, 268/4.
finančni leasing - odstop od pogodbe v stečajnem postopku - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - prijava terjatev v stečajnem postopku - zastaranje terjatve
Oblikovalno upravičenje do odstopa od pogodbe pogodbena stranka res uresniči že z izjavo volje, vendar mora biti ta izjava (ki je lahko z besedami, običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem) nedvoumna, iz nje je mogoče zanesljivo sklepati, da izjavljena volja obstoji. Iz ravnanja tožeče stranke na obstoj volje odstopiti od pogodbe ni bilo mogoče zanesljivo sklepati (pisna izjava je nasprotovala dejanskemu nadaljnjemu izvrševanju pogodb).
FINANČNO POSLOVANJE - STEČAJNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK0006894
ZGD-1 člen 281, 281/1, 281/2, 281/3, 282, 282/1, 282/2. ZFPPIPP člen 11, 11/3, 11/4, 14, 14/1, 14/2, 14/3, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 42, 43. ZPP člen 112, 212.
izpodbojna dejanja – insolventnost - odškodninska odgovornost nadzornega sveta
Določba 43. člena ZFPPIPP o odškodninski odgovornosti nadzornega sveta izhaja iz pristojnosti nadzornega sveta, ko predpisuje, da so člani nadzornega sveta upnikom solidarno odgovorni za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli popolnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če od poslovodstva niso zahtevali poročil po drugem in četrtem odstavku 272. člena ZGD-1 (čeprav bi jih morali zahtevati po pravilih poslovnofinančne stroke ali stroke upravljanja podjetij), ali če bi na podlagi letnih poročil ali drugih poročil poslovodstva lahko ugotovili (če bi ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovno finančne stroke ali stroke upravljanja podjetij), da je družba postala insolventna, pa niso z ukrepi v njihovi pristojnosti, zagotovili, da poslovodstvo pravočasno opravi dejanja iz 35. do 39. člena ZFPPIPP, ali prepreči dejanja v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena ZFPPIPP (2. in 3. točka prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - FINANČNO POSLOVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006941
ZFPPIPP člen 212, 212/1. ZPP člen 165, 165/3.
prisilna poravnava - neupravičena obogatitev
Utemeljeno pritožba očita prvostopenjskemu sodišču, da je napačno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo, da je bila nad toženo stranko še pred zaključkom prvostopenjskega postopka pravnomočno potrjena prisilna poravnava. Ker je terjatev tožeče stranke nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave, učinkuje potrjena prisilna poravnava nanjo (prvi odstavek 212. člena ZFPPIPP), kar bi sodišče pri svoji odločitvi moralo upoštevati in ne bi smelo toženi stranki nalagati izpolnjevanja obveznosti v nasprotju z njenimi obveznostmi iz potrjene prisilne poravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - FINANČNO POSLOVANJE
VSK0006780
ZFPPIPP člen 35, 36, 37, 38.
tiha družba - odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da finančni načrt sanacije nima vseh elementov, ki morajo biti sestavni del poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja, vendar je bil njegov namen nedvomno enak, to je analizirati vzroke insolventnosti in uveljaviti ustrezne ukrepe (kar je osnovna dolžnost poslovodstva po določbah 35. do 38. člena ZFPPIPP). Res so določbe ZFPPIPP namenjene varstvu upnikov in je zato obveznosti poslovodje praviloma treba presojati strogo, vendar je vedno potrebno upoštevati tudi konkretne okoliščine. Analizo vzrokov za negativno poslovanje in načrt ukrepov, s katerimi so želeli družbo sanirati in preprečiti insolvenčne postopke (in ki so bili v letu 2011 relativno uspešni) sta skupaj s prvim tožencem enakovredno sprejela tudi oba tiha družbenika, ki sta imela dejanski vpliv na poslovanje M. d.o.o. in ki sta bila v tistem obdobju tudi družbenika enega od upnikov družbe in to ravno tistega upnika, ki zdaj vtožuje odškodnino zaradi nesprejetja ukrepov po ZFPPIPP. Vsi družbeniki tihe družbe so se sestajali na rednih sestankih, na katerih so vsi razpolagali z enakimi informacijami (tudi glede tega, da vrednost zalog ni prikazana pravilno), skupaj so se odločili za sanacijo po finančnem načrtu, vsi skupaj so menili, da bodo ti ukrepi zadoščali. Glede na naravo razmerij med vsemi deležniki je mogoče ugotoviti, da je bil upnik (tožnik) ves čas seznanjen s položajem in tudi s postopanjem toženca in je tako postopanje (sprejem in izvajanje finančnega načrta) sprejemal kot ustrezno.
Prvostopno sodišče je ocenilo, da obstajajo vsi elementi dejanskega stanu, ki je opredeljen v 2. točki 1. odstavka 19. člena ZFPPod. Ker je ugotovilo, da že prijavljena terjatev družbe M. I. d.o.o. Ljubljana presega znesek vtoževane terjatve, se je ukvarjalo le z vprašanjem obstoja te terjatve. Pri tem je pravilno kot pravno odločilno upoštevalo, da terjatev upnika M. I. d.o.o. temelji na pravnomočni sodni odločbi, plačilnemu nalogu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Plg 13/2004 z dne 11. 10. 2004.
Obveznost tožeče stranke, da ravna v skladu z določbo 10. člena ZFPPod in predlaga stečajni postopek oziroma postopek prisilne poravnave v skladu z določbo 1. odstavka 13. člena ZFPPod, je torej obstajala ves čas ugotovljene kapitalske neustreznosti, vse od leta 1999 dalje. Ves ta čas je torej obstajalo tudi stanje protipravne opustitve dolžnih ukrepov, vse do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Zato zastaranje terjatve ni moglo začeti teči pred začetkom stečajnega postopka.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – FINANČNO POSLOVANJE
VSL0053447
ZIZ člen 15, 53, 53/2, 61, 61/2. ZFPPIPP člen 14, 16, 34.
izvršba na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – insolventnost dolžnika
Ugotovitev upravnega odbora, da je v družbi nastopilo stanje insolventnosti, nima še nikakršnih posledic na upnike, saj ni mogoče z internim aktom družbe poseči oziroma vplivati na pravice tretjih, torej na terjatve, ki jih imajo upniki do te družbe. Poleg tega pa je po določbi 16. člena ZFPPIPP insolventni dolžnik tista pravna ali fizična oseba, nad katero se v skladu s tem zakonom začne postopek zaradi insolventnosti.
ZFPPod člen 4, 5, 6, 7, 27/4 ZGD člen 372, 439, 446, 456.
izbris družbe po uradni dolžnosti – pasivni in aktivni družbeniki – kriteriji za presojo pasivnosti družbenika
Prvotoženka ni imela vpliva na poslovanje družbe, ker ga ni želela imeti, zaradi česar je materialnopravni zaključek sodišča, da jo je šteti za pasivno družbenico, napačen.
FINANČNO POSLOVANJE - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0002385
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD-1 člen 425, 425/1.
nadaljevanje izvršbe - prehod obveznosti - novi dolžnik - pasivna legitimacija - status družbenika
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebo, ki ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila njen družbenik, saj domneva prevzema neporavnanih obveznosti velja le za osebe, ki so ob izbrisu družbe iz sodnega registra imele status družbenika te družbe.
Nadaljevanje prekinjenega postopka je le procesno vprašanje, ki ga je treba razlikovati od materialnopravnega vprašanja izpolnitve pogojev iz 2. odst. 394. člena ZGD v zvezi s 5. odst. 27. člena ZFPPod. Sodišče s pozivom pravnemu nasledniku izbrisane družbe ne more nadomestiti v 2. odst. 394. člena ZDG zahtevane aktivnosti upnika, da posebej izrazi svojo voljo za izterjavo svoje terjatve od pravnih naslednikov izbrisanega dolžnika.
Z določbo 48.a čl. ZLPP je zakonodajalec določil dejanske stanove, za katere se že po zakonu domneva, da pomenijo oškodovanje družbene lastnine (zakonske domneve). V primeru zakonskih domnev pa se ne dokazuje dejstev, ki se domnevajo, ampak se dokazuje le t.i. domnevna baza, torej dejstva, na podlagi katerih zakon izpelje svojo domnevo. V okviru obravnavanega tožbenega zahtevka je torej predmet (sodnega) preizkusa izpodbijane (upravne) odločbe ugotavljanje (ne)obstoja v 2. in 3. alinei 4. tč. 48.a čl. in v 6. alinei cit. čl. določenih dejanskih stanov, v zvezi s tem pa tudi ugotavljanje pravilne uporabe v 48.c čl., cit. zakona predvidenih ukrepov za pravil no izkazovanje vrednosti družbenega kapitala. V tem sporu tožeča stranka vato ne more uspešno dokazovati neobstoja (domnevanega dejstva oškodovanja družbene lastnine.