sukcesijska terjatev – pogodba o prenosu terjatve na Sklad Republike Slovenije za sukcesijo - Sklad Republike Slovenije za sukcesijo - zastaranje zahtevka na sklenitev pogodbe
S trenutkom, ko je tožnik izvedel, da je njegova terjatev uvrščena v seznam terjatev evidentiranih kot terjatve do nekdanje federacije (sukcesijska terjatev), kar je tožnik dokazoval z dopisoma Ministrstva za gospodarske dejavnosti, bi tožnik lahko zahteval sklenitev pogodbe o prevzemu terjatve na Sklad in je takrat začelo teči zastaranje.
predlog za vpis v zemljiško knjigo – zastaranje – sprememba imena upravičenca – sprememba parcelnih številk – veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila
Sam vpis v zemljiško knjigo oziroma predlog zanj ni terjatev, zato se pravila o zastaranju obligacijskih terjatev iz OZ nanj ne nanašajo in ga je moč zahtevati kadarkoli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0061814
OZ člen 58, 190, 251, 251/5, 635, 635/1, 635/2, 653, 653/4. ZPP člen 214, 214/2, 243, 287, 287/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61.
gradbena pogodba - obseg izvedenih del - dodatna dela - trditvena podlaga - pobotni ugovor - podjemna pogodba - manjkajoča listinska dokumentacija - nemogoča izvedba dokaza - uporaba uzanc
Pravilni so razlogi prvostopenjskega sodišča v zvezi z uveljavljanim pobotnim ugovorom tožene stranke, ki se je nanašal na odškodnino zaradi odprave napak dela tožeče stranke in dokončanje po tožeči stranki neizvršenih del, ker tožena stranka ni niti navedla, kdaj je napake del odkrila, kdaj jih je tožeči stranki reklamirala in kdaj je tožeča stranka zavrnila odpravo notificiranih napak. Le v primeru, če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, lahko tudi še po enem letu od tega obvestila z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in povračila škode
Ker je izvedenec sodišču sporočil, da brez manjkajoče dokumentacije (gradbenih dnevnikov in popolnih situacij) mnenja ne more izdelati, je sodišču to zadostovalo za zaključek, da izvedba dokaza z izvedencem gradbene stroke zaradi pomanjkljive listinske dokumentacije ni možna.
O zaznambi spora zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve.
Tožbeni zahtevek zaradi zapisa „nična oziroma neveljavna“ ni nesklepčen. Takšen zapis namreč ne predstavlja alternativne ugotovitve sodišča, ampak je besedo „neveljavna“ obravnavati kot sinonim za besedo „nična“.
ZST člen 12/2, 12/3. ZPP člen 108/2. ZUP člen 1, 4, 67/1.
oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog – predložitev izjave o premoženjskem stanju – subsidiarna uporaba ZUP
ZST-1 ne vsebuje določb v zvezi s postopkom, kadar stranka vloži nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pri tem pa glede postopkovnih vprašanj, ki v ZST-1 niso urejena, ne napotuje na uporabo ZPP ali kakega drugega zakona. Zakon, katerega subsidiarna uporaba pride v obravnavanem primeru v poštev, je ZUP.
odškodninska odgovornost države - carinski postopek – odvzem vozila v carinskem postopku – ukrep postavitve pod carinsko nadzorstvo – carinski prekršek
Glede na to, da je bilo v konkretni zadevi vozilo odvzeto, še preden je bilo ugotovljeno, da je storilec storil očitani mu prekršek, kaže na to, da odvzem vozila ni pomenil varnostnega ukrepa odvzema predmetov v smislu 1. odstavka 383. člena CZ, temveč je lahko pomenil le ukrep postavitve pod carinsko nadzorstvo v skladu s 5. odstavkom 383. člena CZ.
Za postavitev blaga pod carinsko nadzorstvo mora biti podan sum, da je bil z blagom storjen carinski prekršek. Tožeča stranka ni zatrjevala, da v konkretni zadevi ni bil podan sum, da je bil s spornim avtomobilom storjen carinski prekršek. Zatrjevanje, da prekršek ni bil storjen, temu trditvenemu bremenu namreč ne zadosti.
začasna odredba - preživljanje zakonca – preživnina za zakonca – višina preživnine za zakonca - nepreskrbljenost zakonca
Četudi presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti zakonca, ki je predpostavka za upravičenje do preživnine, zajema le upoštevanje minimalne socialne varnosti, kot ugotavlja sodišče v razlogih sklepa, je ta glede na ugotovljeno dejansko stanje vprašljiva.
ZOR člen 2, 5, 188, 188/1, 195, 195/2. OZ člen 2, 5, 167, 167/1, 174, 174/2.
povrnitev premoženjske škode – odškodnina v obliki denarne rente – izplačilo enkratne vsote
Tožena stranka – rudnik, je v fazi zapiranja, do dokončnega zaprtja bo prišlo leta 2015. To je takšen resen razlog, da ima tožnik pravico do izplačila denarne rente v enkratni vsoti.
ZVPSBNO ne predpisuje, da bi bile izrecno upoštevne le tiste nadzorstvene pritožbe, ki bi bile vložene v času njegove uporabe, zato je odločilno, da je bila ta vložena tekom postopka, na katerega se nanaša ter da ji je bilo ugodeno.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST-1 – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge - pisna izjava o premoženjskem stanju
Če predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vloženo po odvetniku, ni predložena pisna izjava o premoženjskem stanju stranke, jo mora sodišče pozvati na dopolnitev.
stroški postopka – uspeh pravdnih strank – delni uspeh – vsaka stranka krije svoje stroške postopka
V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, 2. odstavek 154. člena ZPP določa, da sodišče lahko glede na doseženi uspeh določi, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Navedeno pomeni, da bo odločitev sodišča, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka, pravilna samo v primeru, če bo enak oziroma primerljiv ne le uspeh obeh pravdnih strank, temveč bodo enaki oz. primerljivi tudi njuni stroški.
Med strankama ni bilo sporno, da je nična pogodba, s katero je tožeča stranka toženi stranki prodala stanovanje. Posledica take ugotovitve je kondikcijski zahtevek. Zahtevek tožeče stranke, naj tožena stranka povrne korist, ki jo je imela od uporabe stanovanja do sedaj, ima obogatitveno naravo.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1. ZTPDR člen 73. ZVZD člen 15.
krivdna odškodninska odgovornost – temelj odškodninske odgovornosti – odgovornost delodajalca – varnost in zdravje pri delu – varno delo – - opustitveno ravnanje - nedopustnost opustitve – policist na kolesu – neprimerna delovna obutev – vzrok zdrsa – razbremenitev odškodninske odgovornosti – prispevek oškodovanca – neskrbno ravnanje
Obutev, ki jo je drugotoženka tožniku zagotovila, za obstoječa pedala kolesa ni bila ustrezna, saj ni omogočila oprijema čevlja na vrhnjem, gladkem delu pedala.
posodbena pogodba - obdelava kmetijskega zemljišča - prekarij - kritje rednih in izrednih stroškov - uporaba stvari brez plačila
Pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka se je pravilno oprlo na paragraf 981 ODZ, ki določa, da izposojevalec (v obravnavanem primeru torej tožnik) nosi stroške redne rabe stvari, povrnitev izrednih stroškov pa uveljavlja kot pošteni posestnik. Glede na naravo pogodbenega razmerja med strankama, po katerem ima prekarist do preklica pogodbenega razmerja pravico uporabljati stvar brez pogodbenega plačila, prvostopenjsko sodišče v zakonu tudi ni imelo podlage za ugotavljanje koristi, ki jo je imela tožeča stranka od prodaje pridelkov iz vinograda in sadovnjaka v času trajanja pogodbenega razmerja.
URS člen 29, 29/2. ZKP člen 207, 207/3, 311, 311/1, 311/2.
sprememba sestave senata - nadaljevanje glavne obravnave v primeru spremembe sestave senata - sojenje v nenavzočnosti
Senat ne more odločiti – tudi če bi stranke s tem soglašale – da se ne bo znova prebrala obtožnica in izvedlo obtoženčevo zaslišanje. Če se glavna obravnava, ki je bila preložena, opravlja pred istim senatom, se nadaljuje, predsednik senata pa na kratko pove potek prejšnje glavne obravnave, vendar pa sme senat v tem primeru odločiti, da se začne obravnava znova
Navzočnost obtoženca na glavni obravnavi je praviloma nujna, saj ima pravico izjaviti se o obtožbi in o dokazih, ki ga bremenijo. Če obtoženec še ni bil zaslišan ali se ni seznanil z vsemi dokazi, ki so predlagani v obtožnici, je njegova navzočnost na glavni obravnavi vedno nujna.
Dedni dogovor, čeprav povzet v izreku sklepa o dedovanju, nima pravne narave sodne odločbe, pač pa predstavlja bodisi pogodbo civilnega prava bodisi ima naravo sodne poravnave, če izpolnjuje pogoje, ki jih mora imeti pravnomočna sodna odločba oziroma pravnomočen izvršilni naslov. Tudi v pravni teoriji je enotno stališče, da dedni dogovor, čeprav povzet v izrek sklepa, nima pravne narave sklepa o dedovanju
izpolnitev obveznosti s strani tretjega – vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunanja izpolnitve – obvestilo o namenu plačila
Ob izpolnitvi (nakazilu na račun žene tožnika, izvršenem preko banke) bi morala toženčeva sestra navesti, da ne izpolnjuje svoje obveznosti, temveč obveznost toženca. Sestra toženca bi morala najkasneje ob izpolnitvi obveznosti tožnika obvestiti, da izpolnjuje toženčevo obveznost.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - pravočasnost predloga za vpis
V določbi 103. čl. ZZK-1 je predpisan skrajni rok, to je rok do katerega se še lahko predlaga zaznamba izrednega pravnega sredstva. Zaznamba mora biti zato predlagana in opravljena preden odpade procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba, v zvezi s katero se predlaga zaznamba izrednega pravnega sredstva. Ta ovira odpade, ko postane sklep o dovolitvi vknjižbe na podlagi pravnomočne sodbe pravnomočen.