pogodba o uporabi glasbenih neodrskih del - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - tarifa - nadomestilo za uporabo repertoarja - zastaranje terjatve
Razveljavljen tarifni del pravilnika na veljavnost pogodbe ni vplival, saj sta bila način in višina plačila med strankama v pogodbi dogovorjena posebno, sama obveznost plačila nadomestila za uporabo repertoarja pa izhaja že iz ZASP in torej pogodba ni bila sklenjena na podlagi prej navedenega pravilnika, ampak na podlagi ZASP.
krajevna nepristojnost – odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti – odločanje o krajevni pristojnosti na ugovor
Okrajno sodišče v Krškem se ne bi smelo samo po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno in zadevo še pred vročitvijo tožbe toženki odstopiti Okrajnemu sodišču v Sevnici, ampak bi moralo tožbo vročiti toženki in šele v primeru, če bi toženka v odgovoru na tožbo ugovarjala krajevni pristojnosti sodišča v Krškem, bi se lahko do razpisa glavne obravnave izreklo za nepristojno. Zato je Okrajno sodišče v Krškem še naprej pristojno za odločanje v tem sporu.
navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbena novota
Odločilnemu dejstvu, ki ga je razkril dokazni postopek, pritožnik pred sodiščem prve stopnje ni nasprotoval, zato tega tudi v pritožbi ne more storiti.
ureditev meje – določitev meje med javnim dobrom in zemljiščem, ki to ni – kriteriji za ureditev meje – katastrska meja – zadnje mirno posestno stanje
Pri določitvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je potrebno upoštevati stanje v katastru (javno dobro ima lahko status močnejše pravice le, če mejaš poseže v katastrske meje javnega dobra, ne pa kadar javno dobro poseže v meje zasebne lastnine), vendar le, če ne gre za izjemo od navedenega pravila zaradi napak ali pomanjkljivosti v katastru.
Tožencu je bila tožba vročena osebno na pravilnem naslovu. To, da je bila na vročilnici ob pravilnem naslovu zapisana napačna hišna številka, na pravilnost vročitve ni vplivalo.
Narava lastninske pravice daje lastniku pravico, da od vsakogar zahteva prenehanje kakršnegakoli posega v lastninsko pravico, še posebej takšnega, ki kaže na prilaščanje kakšne pravice na lastnikovi stvari. Tak poseg je tudi hoja po sredini tožnikove nepremičnine.
odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo pri nesreči premikajočih se motornih vozil - obojestranska krivda - deljena odgovornost
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno štelo, da je podana obojestranska krivda obeh imetnikov premikajočih se motornih vozil, vendar je napačno ocenilo njun delež krivde.
premoženjska škoda - škoda zaradi neuporabe avtomobila – zamuda pri izplačilu zavarovalnine – protipravno ravnanje – najem nadomestnega vozila
V obravnavani zadevi gre za zahtevek zaradi škode zaradi nezmožnosti uporabe avtomobila. Zaradi zamude toženke pri izplačilu zavarovalnine tožnik ni mogel kupiti novega avtomobila in je moral za čas od 26.10.2005 do 23.12.2005 najeti nadomestno vozilo.
ZObr člen 98.f, 98.f/1, 98.f/2, 100.a. ZSPJS člen 25, 25/1, 52, 52/2.
vojak - prikrajšanje pri plači - dodatek k plači - dodatek za stalnost - denarna terjatev - sodno varstvo
Za čas od 1. 8. 2008, ko je bila opravljena prevedba plače, tožniku (vojaku) ne pripada več dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače, ampak v višini 0,33 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto dela na vojaški dolžnosti.
neupravičena pridobitev – verzija – kršitev pravil tujega prava pri dodeljevanju povojnih odškodnin – zamolčanje ostalih upravičencev
Ker se na podlagi točke G odškodnine med upravičenci istega reda odškodnina razdeli, ni pomembno, ali so se pravdne stranke predhodno dogovorile, da si bodo to odškodnino razdelile ali ne, kot tudi ni odločilno, da ga tožnice niso uveljavljale ločeno vsaka posebej. Njihovo prikrajšanje je namreč v dejstvu, da bi jim komisija določen znesek (delež) skupnega zneska odškodnine avtomatično nakazala, če toženec ne bi pri izpolnjevanju vloge prikril, da so za dodelitev odškodnine upravičene tudi one.
Tožnik je s tožbo zahteval plačilo plače in regresa za letni dopust za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zato ker tožena stranka svoje obveznosti, ki ji je bila opisno naložena s pravnomočno sodbo v sporu o prenehanju delovnega razmerja, ni izpolnila. Iz tega razloga je treba tudi spor o plačilu plače in regresa obravnavati kot spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
OZ člen 179, 180, 181, 182. ZOR člen 200, 201, 202, 203.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - nepremoženjska škoda zaradi okrnitev osebnostne pravice - kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva – osebnostna pravica – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Pravica do sojenja v razumnem roku in pravica do učinkovitega pravnega sredstva nista osebnostni pravici, za varstvo katerih je v 200. čl. ZOR in 179. čl. OZ predvidena odškodnina v denarju. Fizična oseba, ki zatrjuje kršitev teh pravic, do odškodnine za nepremoženjsko škodo ni upravičena, ker zatrjevane škode ni mogoče uvrstiti v nobeno od oblik škod, za katere OZ in ZOR predvidevata odškodnino v denarju.
ZIZ člen 30/5, 38. OT tar. št. 20, 20/1, 20/3, 27, 27/8.
izvršilni stroški – zastopanje na naroku – trije naroki za javno dražbo
Na prvem in drugem prodajnem naroku je sodišče le ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za narok in ugotovilo, da ni bila položena nobena varščina, prav tako pa tudi prisotna upnica v vodilni zadevi ni nastopila kot ponudnica. Zato je za vrednotenje zastopanja na prvem in drugem prodajnem naroku v konkretnem primeru treba uporabiti določbo osmega odstavka Tar. št. 27 OT v zvezi s tretjim odstavkom Tar. št. 20, torej za 50 % znižano nagrado iz Tar. št. 18 znižati za 25 %.
stanovanjska najemna razmerja – neprofitno najemno stanovanje – odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje – krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe – drugo primerno stanovanje
Stanodajalec lahko odpove najemno pogodbo za neprofitno stanovanje, če ima najemnik v lasti ali solasti primerno stanovanje.
SZ-1 res govori samo o lastništvu drugega primernega stanovanja, vendar v primeru, ko je nekdo solastnik v tako velikem obsegu (9/10-in), z njim tudi upravlja in razpolaga ter je lastnik še enega stanovanja, čeprav na drugi lokaciji, ne more biti nobenega dvoma, da ima v lasti primerno stanovanje in ne gre za utesnjujočo razlago določbe 5. odst. čl. 103 SZ-1
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
V času podaje sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odpovedne razloge, pravice in obveznosti delodajalca ter postopek odpovedi določal ZDR, določbe v zvezi s tem pa je vsebovala tudi za toženo stranko veljavna kolektivna pogodba dejavnosti. Te določbe so se nanašale predvsem na način izbire presežnih delavcev in so določale kriteriji, ki bi jih tožena stranka pri izbiri delavca, kateremu bo podala odpoved, morala upoštevati.
poseg v lastninsko pravico – vznemirjanje lastnika – sprememba tožbe – soglasje nasprotne stranke
Po 185. čl. ZPP ob spremembi tožbe sodišče ni dolžno pozvati tožene stranke, da poda izjavo, ali s spremembo soglaša. S tem določilom je namreč toženi stranki dana zgolj pravica, da spremembi nasprotuje, sodišče pa je v tem primeru dolžno odločiti, ali spremembo dovoli.
Ker toženka doslej ni pridobila nobenih stvarnopravnih upravičenj na nepremičnini, je vprašanje, ali je poseg spremenil dotedanji način uporabe dvorišča s strani tožnika, nerelevantno. Že sam poseg toženke, ki je bil izveden brez soglasja solastnikov nepremičnine, je protipraven in gre tožniku zato tudi ustrezno sodno varstvo.
Preživninska obveznost do otrok je primarna in ima prednost pred vsemi drugimi toženčevimi obveznostmi.
Če toženec daje preveč za stroške bivanja in vzdrževanja hiše bo to moral racionalizirati oziroma urediti posebej, ne more pa to iti na račun preživnine za otroka. Ob tem je toženec, ki je zaposlen in torej sposoben za delo, dolžan po potrebi poiskati tudi dodatno delo oziroma dopolnilni vir zaslužka, da bo lahko izpolnjeval svoje preživninske obveznosti do otrok.
V obravnavani zadevi glede na tožničino polnoletnost ne gre za spor iz 2. odst. 406. čl. ZPP, zato določba 414. čl. ZPP ne pride v poštev.
Tožena stranka je v teku postopka izpolnila zahtevek, tožeča stranka pa tožbo nemudoma umaknila. Za tak primer ZPP ne predvideva povrnitve pravdnih stroškov tožene stranke.
vročanje pisanj – sprememba naslova – izredna pravna sredstva – obnova postopka – opustitev vročitve
Od trenutka, ko je tožba toženi stranki vročena, mora ta sama skrbeti, da sodišču pravočasno sporoči spremembe naslova in si s tem zagotovi vročitev pisanj.
Iz navedb v tožbi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in za plačilo terjatev iz delovnega razmerja, ker tožnica ni navedla, da je sodno varstvo uveljavljata v tridesetdnevnem roku od prenehanja obstoja delovnega razmerja, zaradi česar niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Z izdajo takšne sodbe je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.