odpoved najemnega razmerja – izpraznitev stanovanja – razlog odpovedi – neplačilo najemnine - neplačilo nesubvecioniranega dela najemnine – odločba o subvencioniranju najemnine
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da odločba o subvencioniranju najemnine predstavlja razlog, zaradi katerega ni možno odpovedati najemne pogodbe zaradi neplačila nesubvencioniranega dela najemnine.
odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – domneva vzročnosti – poklicna bolezen
Toženi stranki je uspelo dokazati, da med nevarno dejavnostjo, s katero se je ukvarjala, in nastalo škodo ni vzročne zveze, s čimer se je razbremenila svoje odgovornosti.
vrnitev darila – zapuščinski postopek, če ni premoženja – oprava zapuščinske obravnave – uveljavljanje zahtevka za vrnitev darila
Situacija, ko pokojnik ni zapustil premoženja in zato zapuščinska obravnava ni bila opravljena, je ena tistih, ko mora nujni dedič vrnitev darila uveljavljati neposredno v pravdi.
poseg v lastninsko pravico – vznemirjanje lastnika – sprememba tožbe – soglasje nasprotne stranke
Po 185. čl. ZPP ob spremembi tožbe sodišče ni dolžno pozvati tožene stranke, da poda izjavo, ali s spremembo soglaša. S tem določilom je namreč toženi stranki dana zgolj pravica, da spremembi nasprotuje, sodišče pa je v tem primeru dolžno odločiti, ali spremembo dovoli.
Ker toženka doslej ni pridobila nobenih stvarnopravnih upravičenj na nepremičnini, je vprašanje, ali je poseg spremenil dotedanji način uporabe dvorišča s strani tožnika, nerelevantno. Že sam poseg toženke, ki je bil izveden brez soglasja solastnikov nepremičnine, je protipraven in gre tožniku zato tudi ustrezno sodno varstvo.
stvarna služnost - služnostna pravica vožnje – nastanek stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti – razširitev služnosti – izstavitev zemljiškoknjižne listine – izvrševanje služnosti – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona
Uporaba traktorja v času tehničnega in družbenega napredka ne pomeni razširitve služnostne pravice vožnje. Še vedno gre za istovrstno uporabo služnosti.
Dejstvo, da je bila sporna pot nekoliko razširjena, pri čemer se uporablja v isti namen kot s prejšnjim vozilom (konjsko vprego), ki je bilo po neprerekanih trditvah toženke iste širine kot traktor, s katerim se tožnik vozi po poti, po ugotovitvah sodišča prve stopnje pa je njegova dimenzija manj kot 130 cm, ne pomeni, da gre za razširitev služnostne pravice preko priposestvovalnega obsega.
predlog za obnovo postopka – kriva izpovedba priče
Predlog za obnovo postopka, podan zaradi krive izpovedbe priče, ni utemeljen, ker tožnica ni zatrjevala, da bi bila katera od zaslišanih prič pravnomočno obsojena s kazensko sodbo, kakor tudi ne, da bi bil kazenski postopek zoper pričo ustavljen oziroma da bi bile podane okoliščine, zaradi katerih se kazenski postopek zoper pričo ne bi mogel izvesti. Zgolj s predlogom za zaslišanje sebe kot pravdne stranke tožnica ni mogla nadomestiti obveznosti, da v predlogu za obnovo postopka poda ustrezne trditve.
stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka – zamudna sodba
Skladno s pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17. 4. 2001 in 21. 6. 2001 bi tožnik po izdaji zamudne sodbe lahko zahteval vrnitev stroškov le v 15-dnevnem roku od vročitve zamudne sodbe. Ker je povrnitev stroškov zahteval po izteku tega roka, se zahteva zavrže kot prepozna.
izvršba na nepremičnine – uveljavljanje predkupne pravice na dražbi - predkupni upravičenec - javna dražba - najboljši ponudnik
Čeprav iz besedila 182. člena ZIZ izrecno ne izhaja, da v primeru, ko najboljši ponudnik izkoristi pravico iz 4. odstavka 182. člena ZIZ, sodišče ponovno da možnost predkupnemu upravičencu, da izjavi, da nepremičnino kupuje pod enakimi (novimi) pogoji, je treba upoštevati, da je 182. člen ZIZ namenjen tako varstvu pravic predkupnega upravičenca kot doseganju namena prodaje dolžnikovega premoženja, to pa je čim višja cena zaradi čim ugodnejšega poplačila upnikov. Oboje pa se lahko doseže le tako, da se predkupnemu upravičencu v primeru, da najboljši ponudnik v primeru izenačitve ponudbe ponudi višjo ceno, omogoči ponovna izenačitev ugodnejše ponudbe po 1. odstavku 182. člena ZIZ, najboljšemu ponudniku pa nato ponovno uveljavljanje njegovih pravic.
premoženjska škoda - škoda zaradi neuporabe avtomobila – zamuda pri izplačilu zavarovalnine – protipravno ravnanje – najem nadomestnega vozila
V obravnavani zadevi gre za zahtevek zaradi škode zaradi nezmožnosti uporabe avtomobila. Zaradi zamude toženke pri izplačilu zavarovalnine tožnik ni mogel kupiti novega avtomobila in je moral za čas od 26.10.2005 do 23.12.2005 najeti nadomestno vozilo.
pravnomočnost sodne odločbe - zaznamba spora - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dovolitev zaznambe spora
Tožba, s katero predlagatelj zahteva ugotovitev, da je na podlagi priposestvovanja, torej na izviren način, postal lastnik sporne nepremičnine, je zadostna podlaga za dovolitev zaznambe spora.
jamstveni in preživninski sklad RS - nadomestilo preživnine – prehod terjatve – zakonska cesija – nepravilna izpolnitev – obvestilo o odstopu terjatve – izpolnitev obveznosti – neutemeljen ugovor
V tem izvršilnem postopku otrok ne nastopa kot upnik in se v njem ne izterjuje preživnina (ki jo dolžnik dolguje otroku), temveč nadomestila preživnine (ki jih dolžnik dolguje skladu). Dolžnik zato v tem izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovora, da je izpolnil del svoje obveznosti otroku, temveč bi lahko ta ugovor uspešno uveljavljal le v postopku, v katerem bi bil upnik otrok.
zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – poziv na popravo tožbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu
Kadar je življenjski primer v tožbi sicer opisan popolno, vendar iz njega ne izhaja zahtevana pravna posledica, nesklepčnosti ni mogoče odpraviti, zato se tožbe ne vrača v popravo (4. odst. 318. čl. ZPP).
ZZK člen 9. ZZK-1 člen 6, 141. ZGO-1 člen 211, 212, 213, 214. ZJC člen 2, 3.
javno dobro - vpis služnostne pravice po ZJS – javna cesta – pridobitev služnosti na javnem dobru – lastnik javnega dobra
Javna cesta mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države, če gre za državno cesto ali kot javno dobro v lasti občine, če gre za občinsko cesto. Na javni cesti je mogoče pridobiti služnost pod pogoji, ki so določeni s predpisi, ki urejajo javne ceste in v obsegu, kot ga določa 3. odstavek 2. člena ZJC. ZJC omogoča predlagatelju pridobitev služnosti, predlog predlagatelja pa je bil zavrnjen iz razloga, ker v zemljiški knjigi MOK ni vpisana kot lastnica nepremičnin. Predlagatelj ni priložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je lastnik nepremičnin, država ali MOK ali morda katera druga lokalna skupnost.
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
OBRAZLOŽITEV:
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Kranju Dn. št. 2362/2006-8 z dne 2. 2. 2009 v izpodbijani točki II. izreka sklepa, s katerim je zemljiškoknjižni referent Okrajnega sodišča v Kranju zavrnil predlog predlagatelja za vknjižbo služnostne pravice pri nepremičninah parc. št. 1007, 1008/1, 1009/1, 1009/8, 1009/9, 1009/10, 1009/12, 1009/13, 1010, 1011/2, 1026/2 (1), vse vl. št. 2243 k.o. X, v korist parc. št. 467/3, 467/5 in 467/1 k.o. X.
2. Predlagatelj vlaga pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava ter predlaga višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vknjižbo služnostne pravice. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna, saj nepremičnina ne more biti vpisana samo kot javno dobro, saj mora biti vedno vpisan tudi lastnik nepremičnine. Če so zemljiškoknjižni vpisi napačni, to ne sme škodovati predlagatelju, ki je veljavno pridobil služnostno pravico od MOK, ki je lastnica nepremičnin. Sodišče prve stopnje bi moralo hkrati z odločanjem o predlogu predlagatelja, po uradni dolžnosti popraviti napačen vpis. Predlagatelj ne more prevzeti odgovornosti za napačno vodeno zemljiško knjigo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša (2. odstavek 9. člena Zakona o zemljiški knjigi (2)). Predlagatelj je predlogu priložil »služnostno pogodbo« (3), iz katere izhaja, da MOK kot lastnica nepremičnin, dovoljuje predlagatelju, kot služnostnemu upravičencu, vknjižbo služnosti gradnje, vzdrževanja in dostopa do napeljav komunalnih vodov (4) na nepremičninah. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da MOK ni vpisana kot lastnica nepremičnin, pri podatkih o lastnikih (B list) je le oznaka, da nepremičnine predstavljajo javno dobro, brez oznake lastnika nepremičnine (5).
5. Nepremičnine (verjetno) predstavljajo javne ceste in poti (6), zato je potrebno upoštevati določbe Zakona o javnih cestah (7). Javna cesta mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države, če gre za državno cesto, ali kot javno dobro v lasti občine, če gre za občinsko cesto. Na javni cesti je mogoče pridobiti služnost pod pogoji, ki so določeni s predpisi, ki urejajo javne ceste in v obsegu kot ga določa 3. odstavek 2. člena ZJC (8). ZJC omogoča predlagatelju pridobitev služnosti, predlog predlagatelja pa je bil zavrnjen iz razloga, ker v zemljiški knjigi MOK ni vpisana kot lastnica nepremičnin. Predlagatelj ni priložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je lastnik nepremičnin, država ali MOK ali morda katera druga lokalna skupnost. Pogoje za pridobitev javnega dobra določa 21. člen Zakona o graditvi objektov (9). Objekt, ki je po določbah ZGO-1 grajeno javno dobro, pridobi status grajenega javnega dobra državnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa Vlade RS izda pristojno ministrstvo, v katerega delovno področje sodi takšen objekt oziroma pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava. Na podlagi odločbe ministrstva ali občine je šele mogoče ugotoviti, v čigavi lasti so nepremičnine ali v državni ali v lasti lokalne skupnosti.
6. Nepremičnine so v zemljiški knjigi že vpisane kot javno dobro, kar pomeni, da so že pridobile status javnega dobra, zato ni potreben poseben akt državnega organa oziroma lokalne skupnosti o priznanju takšnega statusa nepremičninam (primerjaj 211. člen ZGO-1), zadostuje že ugotovitvena odločba ministrstva ali občinskega organa, ki bo podlaga za vpis lastninske pravice na nepremičninah na državo ali občino (10). Predlagatelj bo svojo služnostno pravico lahko vpisal v zemljiško knjigo šele potem, ko (če) bo zemljiška knjiga prejela predlog za vpis lastninske pravice na MOK ter odločbo občine, da so nepremičnine javno dobro lokalnega pomena (2. odstavek 212. člena ZGO-1) (11).
7. Glede pavšalnih pritožbenih navedb, da je zemljiška knjiga odgovorna, ker na nepremičninah ni vpisan lastnik, je potrebo predlagatelju pojasniti zgodovinski potek predpisov, ki so urejali vpise javnega dobra v zemljiško knjigo. Zaradi posebnega pomena in zaščite javnega dobra, saj gre za pravico javnega prava, ki je predmet splošne in ne morebitne posebne lastninske pravice, so se nepremičnine, ki predstavljajo javno dobro vpisovale v posebne sezname. Zakon o zemljiški knjigi (12) je posebne sezname opustil, določal je, da se nepremičnine v splošni rabi vpišejo kot javno dobro (16. člen ZZK), ter da se nepremičnine, ki so vpisane v seznamih kot javno dobro, po uradni dolžnosti prenesejo v vložke glavne knjige in vknjižijo kot javno dobro (141. členom ZZK). Zaznamba javnega dobra v zemljiško knjigo ni vsebovala podatka o vrsti javnega dobra (npr. ali gre za vodno dobro ali javno cesto, kar sedaj določa drugi odstavek 111. člen ZZK-1), zato so nekatere nepremičnine, ki so javno dobro, v zemljiško knjigo še vedno vpisane brez označbe lastnika, predvsem pa brez natančne označbe vrste javnega dobra. Iz navedenega razloga so ministrstva in občinske uprave dolžna po uradni dolžnosti izdati odločbe, da gre za zemljišča ali objekte, ki so javno dobro državnega ali lokalnega pomena (drugi odstavek 212. člena ZGO-1).
8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker sodišče prve stopnje ni storilo kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku (13) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
ODZ paragraf 1460, 1477, 1500. ZTLR člen 28, 28/3, 72, 72/2, 72/3. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/2, 45, 45/2. ZPP člen 7, 7/2, 339, 339/2, 339/2-8.
navajanje dejstev in dokazov - nezatrjevana dejstva - trditveno in dokazno breme - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - priposestvovanje - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost
Sodišče prve stopnje, ki je na nezatrjevana dejstva oprlo sodbo, je tožencem odvzelo pravico do obravnavanja v postopku, ker nista mogla pričakovati, da bo sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo na drugi, nezatrjevani podlagi. Ob pravilni uporabi pravnega pravila paragrafa 1500 ODZ oziroma sedaj 2. odstavka 44. člena SPZ bi moralo sodišče prve stopnje, ker tožnik ni trdil, da so bili toženci oziroma njihovi pravni predniki, ki so lastninsko pravico pridobili na podlagi kupoprodajne pogodbe, nedobroverni, tožbeni zahtevek zavrniti.
krajevna nepristojnost – odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti – odločanje o krajevni pristojnosti na ugovor
Okrajno sodišče v Krškem se ne bi smelo samo po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno in zadevo še pred vročitvijo tožbe toženki odstopiti Okrajnemu sodišču v Sevnici, ampak bi moralo tožbo vročiti toženki in šele v primeru, če bi toženka v odgovoru na tožbo ugovarjala krajevni pristojnosti sodišča v Krškem, bi se lahko do razpisa glavne obravnave izreklo za nepristojno. Zato je Okrajno sodišče v Krškem še naprej pristojno za odločanje v tem sporu.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - dovoljenost vpisa v zemljiško knjigo glede na osebo
Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, le, če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, oziroma če sodna odločba ali odločba drugega organa, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
331. člen ZPP določa, da mora pisni odpravek sklepa vsebovati uvod in izrek, obrazložitev pa le, če se z njim zavrača predlog stranke ali če se z njim odloča o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni odločalo o takih predlogih.
ZZK-1 za dovolitev zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke ne zahteva pravnomočnosti sklepa o izvršbi.