Da bi bilo „sodelovanje“ pravdnih strank pri nastajanju scenarija filma mogoče šteti kot del pogajanj v smislu 30. člena ZOR, bi bilo treba, da bi se stranki pogajali tudi o pravnih vidikih njunega razmerja, torej o oblikovanju celotne vsebine njunih pravic in obveznosti v določenem pravnem poslu, katerega naj bi sklenili. Značilno za pogajanja pred sklenitvijo pogodbe v smislu 30. člena ZOR je tudi, da stranka ve, s kom kot pogodbeno stranko se pogaja in o kakšni pogodbi (vsebinsko gledano) se z njim pogaja.
pravica do zasebne lastnine - pravica zahtevati delitev nepremičnine – udeleženci postopka za delitev solastne stvari – neprimeren čas za delitev – odlog za tri leta - civilna delitev stanovanja - način delitve
Ustavna pravica do zasebne lastnine ne vsebuje pravice prisilnega vztrajanja v lastninski skupnosti.
tekst :
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
O b r a z l o ž i t e v
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnina – stanovanje št. 15 v 4. nadstropju stanovanjske stavbe na naslovu T., B. B., s skupno površino stanovanja 57,97 m2, ki ni vpisano v zemljiški knjigi, in ki predstavlja skupno premoženje predlagateljice in nasprotnega udeleženca, na katerem sta njuna deleža enaka, razdeli civilno – s prodajo nepremičnine in razdelitvijo izkupička med udeleženca po enakih delih.
Zoper tak sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je stanovanje prazno, a le zato, ker se je najprej začasno iz njega izselil nasprotni udeleženec, ker je bilo življenje s predlagateljico nevzdržno, nato pa še njun sin, potem ko je predlagateljica pripeljala v stanovanje novega partnerja in je bil sinu nasilno onemogočen vstop v stanovanje. Ni res, da nihče ne želi živeti v spornem stanovanju, saj imata v njem stalno bivališče pritožnik in njegov sin M. R.. Pritožnik si je začasno uredil bivališče v V., sin pa sploh nima začasnega bivališča. Nasprotni udeleženec je pridobil skrbništvo nad sinom, ki je doživel hude travme in potrebuje psihiatrično pomoč, odvzeta mu je bila tudi poslovna sposobnost. Ker bo treba za sina poskrbeti, pritožnik meni, da bi ga bilo treba vključiti v postopek delitve skupnega premoženja.
Pritožnik pojasnjuje, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec soglaša s prodajo stanovanja, saj z njo ne soglaša. S takšno odločitvijo pa mu je kršena temeljna ustavna pravica do prostega razpolaganja s svojim premoženjem oziroma do zasebne lastnine.
Navaja, da je nelogično odločanje sodišča, ki ni šlo v smeri razdelitve premoženja na dva enakovredna dela, pač se je odločilo za prodajo stanovanja.
Pritožnik meni, da je treba kot predhodno vprašanje urediti vprašanje bivanja M. R.. Glede na opisano nasprotni udeleženec meni, da je njegov interes, da ne pride do prodaje stanovanja močnejši, še posebej zato, ker imata v tem stanovanju stalno prebivališče on in sin. Zato predlaga, da sodišče odloži delitev in prodajo stanovanja za dobo treh let. V tem obdobju bo bodisi poizkušal pridobiti denar za odkup preostale polovice stanovanja, bodisi kako drugače poizkušal urediti sinov stanovanjski problem.
Pritožba ni utemeljena.
Postopek v tej zadevi se je začel z vložitvijo predloga za delitev skupnega premoženja že 27. 8. 2002. Predlagateljica je predlagala civilno delitev in pojasnila, da v skupno premoženje sodi dvosobno stanovanje in da fizična delitev ni mogoča. S civilno delitvijo je v odgovoru na predlog z dne 13. 9. 2002 soglašal tudi nasprotni udeleženec.
Način delitve, h kateremu mora v skladu z 2. odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (1) stremeti sodišče, če se solastniki ne morejo sporazumeti, je res fizična delitev. A dvosobno stanovanje, veliko le 57 m2, ni fizično deljivo. Stanovanje je namreč skupina prostorov, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom (4. člen Stanovanjskega zakona (2)). Stanovanje je fizično deljivo, če je mogoče iz doslej enega stanovanja narediti dve stanovanji – dve funkcionalni celoti, ki imata vsaka svoj samostojen vhod. Da bi bilo kaj takšnega v konkretnem primeru mogoče, pritožnik ne trdi (in ni trdil v postopku pred sodiščem prve stopnje). Ob tem, ko sta obe pravdni stranki že v začetku postopka soglašali s tem, da fizična delitev ni mogoča, pritožbeni trditvi, da je nelogično odločanje sodišča, ki ni šlo v smeri razdelitve stanovanja na dva enakovredna dela, ni mogoče pritrditi.
Pritožbene navedbe, da bi bilo treba v postopek delitve skupnega premoženja pritegniti skupnega sina udeležencev nepravdnega postopka, so neutemeljene. Udeleženci postopka za razdružitev skupnega premoženja so skupni lastniki premoženja. Dejstvo, da morajo starši za otroke poskrbeti, ne vpliva na status udeležencev postopka za razdružitev skupnega premoženja, saj pravni interes otrok zakoncev, katerih skupno premoženje se deli, s sodno odločbo ni prizadet. Dejanski interes za izid postopka za priznanje statusa udeleženca nepravdnega postopka ne zadošča (prim. 19. člen Zakona o nepravdnem postopku (3)).
Naše pravo prisilne lastninske skupnosti ne pozna. Solastnik ima neodtujljivo pravico do delitve, ki jo lahko uveljavi kadarkoli, samo v neprimernem času ne (1. odstavek 69. člena SPZ). Da bi bil predlog za delitev skupnega premoženja podan v neprimernem času, pritožnik ne trdi. Smiselno pa se sklicuje na določbo 3. odstavka 70. člena SPZ, po kateri lahko sodišče odloži delitev skupnega premoženja za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. Nasprotni udeleženec interesa, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, sploh ne zatrjuje in ne izkazuje. Ob tem, ko v spornem stanovanju nihče od udeležencev postopka (pa tudi njun sin) že nekaj časa ne živi in ob tem, ko je bila delitev zaradi pritožnikovega neuspešnega uveljavljanja večjega deleža na skupnem premoženju odložena za skoraj šest let, pa je v interesu vseh, da se skupno premoženje razdruži.
Zmožnosti nasprotnega udeleženca za izplačilo predlagateljičinega deleža je sodišče prve stopnje skrbno in realno ocenilo na 3. strani izpodbijanega sklepa. Takšne ocene pritožnik ne izpodbija, ampak v pritožbi posplošeno navede, da bi v obdobju treh let morda poizkušal pridobiti denar za odkup preostale polovice stanovanja. Ob ocenjeni vrednosti stanovanja 87.570,00 EUR in mesečni pokojnini nasprotnega udeleženca 500,00 EUR, je možnost delitve stvari na način iz 5. odstavka 70. člena popolnoma nerealna, celo če bi sodišče delitev odložilo še za nadaljnja tri leta.
Izpodbijana odločitev tudi ne posega nedopustno v pritožnikovo ustavno pravico do zasebne lastnine in tudi ne v njen element – pravico razpolaganja. Lastninska pravica nasprotnega udeleženca je namreč prirejena lastninski pravici predlagateljice in ne sega na njen lastninski delež. Ustavna pravica do zasebne lastnine ne vsebuje pravice prisilnega vztrajanja v lastninski skupnosti.
Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 153. člena Zakona o pravdnem postopku(4) v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo.
izvršba na nepremičnine – uveljavljanje predkupne pravice na dražbi - predkupni upravičenec - javna dražba - najboljši ponudnik
Čeprav iz besedila 182. člena ZIZ izrecno ne izhaja, da v primeru, ko najboljši ponudnik izkoristi pravico iz 4. odstavka 182. člena ZIZ, sodišče ponovno da možnost predkupnemu upravičencu, da izjavi, da nepremičnino kupuje pod enakimi (novimi) pogoji, je treba upoštevati, da je 182. člen ZIZ namenjen tako varstvu pravic predkupnega upravičenca kot doseganju namena prodaje dolžnikovega premoženja, to pa je čim višja cena zaradi čim ugodnejšega poplačila upnikov. Oboje pa se lahko doseže le tako, da se predkupnemu upravičencu v primeru, da najboljši ponudnik v primeru izenačitve ponudbe ponudi višjo ceno, omogoči ponovna izenačitev ugodnejše ponudbe po 1. odstavku 182. člena ZIZ, najboljšemu ponudniku pa nato ponovno uveljavljanje njegovih pravic.
OZ člen 131, 179. Pravilnik o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja člen 1. ZJC člen 13.
premoženjska škoda – uničenje koles - nedopustno ravnanje – zasebno parkirišče – prometni znaki – neoznačena ovira – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze
Med strankama ni sporno, da je bilo parkirišče opremljeno z nekaterimi prometni znaki, s katerimi so opremljene javne ceste. Če bi tožena stranka ravnala kot skrben gospodar, bi celotno parkirišče označila s prometnimi znaki, ki bi omogočili varen uvoz in izvoz s parkirišča, ne glede na pravilnik oz. kršitev le-tega.
zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – poziv na popravo tožbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu
Kadar je življenjski primer v tožbi sicer opisan popolno, vendar iz njega ne izhaja zahtevana pravna posledica, nesklepčnosti ni mogoče odpraviti, zato se tožbe ne vrača v popravo (4. odst. 318. čl. ZPP).
odpoved najemnega razmerja – izpraznitev stanovanja – razlog odpovedi – neplačilo najemnine - neplačilo nesubvecioniranega dela najemnine – odločba o subvencioniranju najemnine
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da odločba o subvencioniranju najemnine predstavlja razlog, zaradi katerega ni možno odpovedati najemne pogodbe zaradi neplačila nesubvencioniranega dela najemnine.
Tožena stranka je v teku postopka izpolnila zahtevek, tožeča stranka pa tožbo nemudoma umaknila. Za tak primer ZPP ne predvideva povrnitve pravdnih stroškov tožene stranke.
načelo dispozitivnosti postopka – odločanje o vpisih po uradni dolžnosti – zaznambe – zaznamba razlastitvenega postopka – vknjižba lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca
Vknjižba lastninske pravice na podlagi odločbe o razlastitvi se opravi uradoma.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0059046
EKČP člen 6, 13, 41. URS člen 26. ZOR člen 200. OZ člen 131, 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do enakosti pred zakonom - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - pravno priznana škoda - osebnostne pravice - pravna podlaga
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in pravica do enakosti pred zakonom niso osebnostne pravice. Tožnica zato svojega zahtevka ne more utemeljiti na določilu 179. čl. OZ oziroma 200. čl. ZOR, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice.
Zavrnilna zamudna sodba mora biti kot vsaka druga sodba obrazložena tako, da jo je mogoče preizkusiti. Sodišče mora navesti, katera dejstva je tožnik zatrjeval v tožbi, katera dejstva je štelo za odločilna, zakaj meni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja uveljavljana pravna posledica, in zakaj tožnika ni pozvalo, da nesklepčnost odpravi.
vrnitev darila – zapuščinski postopek, če ni premoženja – oprava zapuščinske obravnave – uveljavljanje zahtevka za vrnitev darila
Situacija, ko pokojnik ni zapustil premoženja in zato zapuščinska obravnava ni bila opravljena, je ena tistih, ko mora nujni dedič vrnitev darila uveljavljati neposredno v pravdi.
neupravičena pridobitev – verzija – kršitev pravil tujega prava pri dodeljevanju povojnih odškodnin – zamolčanje ostalih upravičencev
Ker se na podlagi točke G odškodnine med upravičenci istega reda odškodnina razdeli, ni pomembno, ali so se pravdne stranke predhodno dogovorile, da si bodo to odškodnino razdelile ali ne, kot tudi ni odločilno, da ga tožnice niso uveljavljale ločeno vsaka posebej. Njihovo prikrajšanje je namreč v dejstvu, da bi jim komisija določen znesek (delež) skupnega zneska odškodnine avtomatično nakazala, če toženec ne bi pri izpolnjevanju vloge prikril, da so za dodelitev odškodnine upravičene tudi one.
stvarna pristojnost – premoženjskopravni spor – civilnopravna pogodba
Ker je bila med strankama sklenjena pogodba o profesionalnem igranju košarke in tožnik svoj zahtevek temelji na tej pogodbi, v tožbi pa niti ne zatrjuje, da bi bil pri toženi stranki v delovnem razmerju oziroma da bi uveljavljal pravico iz delovnega razmerja, gre za premoženjskopravni spor iz civilnopravne pogodbe, za rešitev katerega ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
pravnomočnost sodne odločbe - zaznamba spora - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dovolitev zaznambe spora
Tožba, s katero predlagatelj zahteva ugotovitev, da je na podlagi priposestvovanja, torej na izviren način, postal lastnik sporne nepremičnine, je zadostna podlaga za dovolitev zaznambe spora.
ZPP člen 13, 181, 182, 182/3, 187, 187/3, 355. SPZ člen 45, 217. ZTLR člen 30, 30/2, 54, 70, 70/3.
služnostna pravica – stvarna služnost – služnost poti – priposestvovanje služnosti – uveljavljanje služnostne pravice z ugovorom – predhodno vprašanje – razveljavitev sodbe brez pritožbene obravnave – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je v prvostopni sodbi izostalo ugotavljanje dejansko pravnega sklopa odločilnega spornega vprašanja, ali sta toženca na originaren način, s priposestvovanjem, pridobila sporno služnostno pravico, sodišče druge stopnje ni opravilo pritožbene obravnave, temveč je razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
V pravdi zaradi posega v lastninsko pravico tožeče stranke lahko tožena stranka tudi zgolj z ugovorom, da je priposestvovala služnostno pravico, nasprotuje tožbenemu zahtevku (vindikacijskem oz. negatornemu).
Tožnik je s tožbo zahteval plačilo plače in regresa za letni dopust za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zato ker tožena stranka svoje obveznosti, ki ji je bila opisno naložena s pravnomočno sodbo v sporu o prenehanju delovnega razmerja, ni izpolnila. Iz tega razloga je treba tudi spor o plačilu plače in regresa obravnavati kot spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.