OZ člen 131, 179. Pravilnik o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja člen 1. ZJC člen 13.
premoženjska škoda – uničenje koles - nedopustno ravnanje – zasebno parkirišče – prometni znaki – neoznačena ovira – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze
Med strankama ni sporno, da je bilo parkirišče opremljeno z nekaterimi prometni znaki, s katerimi so opremljene javne ceste. Če bi tožena stranka ravnala kot skrben gospodar, bi celotno parkirišče označila s prometnimi znaki, ki bi omogočili varen uvoz in izvoz s parkirišča, ne glede na pravilnik oz. kršitev le-tega.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3. ZPIZ člen 101, 102, 102/1, 103, 103/1. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ustrezno delo – delavec-invalid jedro : Tožena stranka je dolžnost iskanja ustreznega dela za tožnika pri drugih delodajalcih izpolnila s tem, da je ugotovila, da v hčerinskih družbah takšnega dela ni. Ker za intenzivnost in obseg iskanja veljajo razumna merila, ni bila dolžna iskati ustreznega dela še drugje. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bil dokazan z ukinitvijo prodaje na stojnicah, ki je bila podana na podlagi ugotovitve Komisije za ugotovitev razlogov za odpoved, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, je zakonita.
pravica do zasebne lastnine - pravica zahtevati delitev nepremičnine – udeleženci postopka za delitev solastne stvari – neprimeren čas za delitev – odlog za tri leta - civilna delitev stanovanja - način delitve
Ustavna pravica do zasebne lastnine ne vsebuje pravice prisilnega vztrajanja v lastninski skupnosti.
tekst :
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
O b r a z l o ž i t e v
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnina – stanovanje št. 15 v 4. nadstropju stanovanjske stavbe na naslovu T., B. B., s skupno površino stanovanja 57,97 m2, ki ni vpisano v zemljiški knjigi, in ki predstavlja skupno premoženje predlagateljice in nasprotnega udeleženca, na katerem sta njuna deleža enaka, razdeli civilno – s prodajo nepremičnine in razdelitvijo izkupička med udeleženca po enakih delih.
Zoper tak sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je stanovanje prazno, a le zato, ker se je najprej začasno iz njega izselil nasprotni udeleženec, ker je bilo življenje s predlagateljico nevzdržno, nato pa še njun sin, potem ko je predlagateljica pripeljala v stanovanje novega partnerja in je bil sinu nasilno onemogočen vstop v stanovanje. Ni res, da nihče ne želi živeti v spornem stanovanju, saj imata v njem stalno bivališče pritožnik in njegov sin M. R.. Pritožnik si je začasno uredil bivališče v V., sin pa sploh nima začasnega bivališča. Nasprotni udeleženec je pridobil skrbništvo nad sinom, ki je doživel hude travme in potrebuje psihiatrično pomoč, odvzeta mu je bila tudi poslovna sposobnost. Ker bo treba za sina poskrbeti, pritožnik meni, da bi ga bilo treba vključiti v postopek delitve skupnega premoženja.
Pritožnik pojasnjuje, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec soglaša s prodajo stanovanja, saj z njo ne soglaša. S takšno odločitvijo pa mu je kršena temeljna ustavna pravica do prostega razpolaganja s svojim premoženjem oziroma do zasebne lastnine.
Navaja, da je nelogično odločanje sodišča, ki ni šlo v smeri razdelitve premoženja na dva enakovredna dela, pač se je odločilo za prodajo stanovanja.
Pritožnik meni, da je treba kot predhodno vprašanje urediti vprašanje bivanja M. R.. Glede na opisano nasprotni udeleženec meni, da je njegov interes, da ne pride do prodaje stanovanja močnejši, še posebej zato, ker imata v tem stanovanju stalno prebivališče on in sin. Zato predlaga, da sodišče odloži delitev in prodajo stanovanja za dobo treh let. V tem obdobju bo bodisi poizkušal pridobiti denar za odkup preostale polovice stanovanja, bodisi kako drugače poizkušal urediti sinov stanovanjski problem.
Pritožba ni utemeljena.
Postopek v tej zadevi se je začel z vložitvijo predloga za delitev skupnega premoženja že 27. 8. 2002. Predlagateljica je predlagala civilno delitev in pojasnila, da v skupno premoženje sodi dvosobno stanovanje in da fizična delitev ni mogoča. S civilno delitvijo je v odgovoru na predlog z dne 13. 9. 2002 soglašal tudi nasprotni udeleženec.
Način delitve, h kateremu mora v skladu z 2. odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (1) stremeti sodišče, če se solastniki ne morejo sporazumeti, je res fizična delitev. A dvosobno stanovanje, veliko le 57 m2, ni fizično deljivo. Stanovanje je namreč skupina prostorov, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom (4. člen Stanovanjskega zakona (2)). Stanovanje je fizično deljivo, če je mogoče iz doslej enega stanovanja narediti dve stanovanji – dve funkcionalni celoti, ki imata vsaka svoj samostojen vhod. Da bi bilo kaj takšnega v konkretnem primeru mogoče, pritožnik ne trdi (in ni trdil v postopku pred sodiščem prve stopnje). Ob tem, ko sta obe pravdni stranki že v začetku postopka soglašali s tem, da fizična delitev ni mogoča, pritožbeni trditvi, da je nelogično odločanje sodišča, ki ni šlo v smeri razdelitve stanovanja na dva enakovredna dela, ni mogoče pritrditi.
Pritožbene navedbe, da bi bilo treba v postopek delitve skupnega premoženja pritegniti skupnega sina udeležencev nepravdnega postopka, so neutemeljene. Udeleženci postopka za razdružitev skupnega premoženja so skupni lastniki premoženja. Dejstvo, da morajo starši za otroke poskrbeti, ne vpliva na status udeležencev postopka za razdružitev skupnega premoženja, saj pravni interes otrok zakoncev, katerih skupno premoženje se deli, s sodno odločbo ni prizadet. Dejanski interes za izid postopka za priznanje statusa udeleženca nepravdnega postopka ne zadošča (prim. 19. člen Zakona o nepravdnem postopku (3)).
Naše pravo prisilne lastninske skupnosti ne pozna. Solastnik ima neodtujljivo pravico do delitve, ki jo lahko uveljavi kadarkoli, samo v neprimernem času ne (1. odstavek 69. člena SPZ). Da bi bil predlog za delitev skupnega premoženja podan v neprimernem času, pritožnik ne trdi. Smiselno pa se sklicuje na določbo 3. odstavka 70. člena SPZ, po kateri lahko sodišče odloži delitev skupnega premoženja za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. Nasprotni udeleženec interesa, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, sploh ne zatrjuje in ne izkazuje. Ob tem, ko v spornem stanovanju nihče od udeležencev postopka (pa tudi njun sin) že nekaj časa ne živi in ob tem, ko je bila delitev zaradi pritožnikovega neuspešnega uveljavljanja večjega deleža na skupnem premoženju odložena za skoraj šest let, pa je v interesu vseh, da se skupno premoženje razdruži.
Zmožnosti nasprotnega udeleženca za izplačilo predlagateljičinega deleža je sodišče prve stopnje skrbno in realno ocenilo na 3. strani izpodbijanega sklepa. Takšne ocene pritožnik ne izpodbija, ampak v pritožbi posplošeno navede, da bi v obdobju treh let morda poizkušal pridobiti denar za odkup preostale polovice stanovanja. Ob ocenjeni vrednosti stanovanja 87.570,00 EUR in mesečni pokojnini nasprotnega udeleženca 500,00 EUR, je možnost delitve stvari na način iz 5. odstavka 70. člena popolnoma nerealna, celo če bi sodišče delitev odložilo še za nadaljnja tri leta.
Izpodbijana odločitev tudi ne posega nedopustno v pritožnikovo ustavno pravico do zasebne lastnine in tudi ne v njen element – pravico razpolaganja. Lastninska pravica nasprotnega udeleženca je namreč prirejena lastninski pravici predlagateljice in ne sega na njen lastninski delež. Ustavna pravica do zasebne lastnine ne vsebuje pravice prisilnega vztrajanja v lastninski skupnosti.
Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 153. člena Zakona o pravdnem postopku(4) v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo.
331. člen ZPP določa, da mora pisni odpravek sklepa vsebovati uvod in izrek, obrazložitev pa le, če se z njim zavrača predlog stranke ali če se z njim odloča o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni odločalo o takih predlogih.
ZZK-1 za dovolitev zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke ne zahteva pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
ZPP člen 154, 165, 165/1, 358, 358-5. ZZZDR člen 132.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – samovoljna opustitev dela - odrek statusu kulturnega delavca in umetnika – korist otroka
Tožnik niti ne trdi, da ne bi bil sposoben za delo, ki ga je opravljal ob prvi določitvi preživnine, opustil ga je samovoljno in zato niso podani pogoji za znižanje preživnine iz 132. člena ZZZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je začel teči, ko je tožena stranka prejela pravnomočno sodbo, s katero je bila disciplinska odločba o predhodnem prenehanju delovnega razmerja tožnika razveljavljena.
dokazovanje – dokazna sredstva – dokazna vrednost predračuna
V primeru, ko je škoda odpravljena, je običajen dokaz njene višine račun za material in delo, potrebno pri popravilu. V primeru, ko računa ni na razpolago, predračunu, s katerim se zgolj predvidevajo stroški v zvezi z odpravo škode, ni mogoče kar avtomatično in brez argumentov odreči dokazne vrednosti.
Iz navedb v tožbi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in za plačilo terjatev iz delovnega razmerja, ker tožnica ni navedla, da je sodno varstvo uveljavljata v tridesetdnevnem roku od prenehanja obstoja delovnega razmerja, zaradi česar niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Z izdajo takšne sodbe je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0059046
EKČP člen 6, 13, 41. URS člen 26. ZOR člen 200. OZ člen 131, 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do enakosti pred zakonom - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - pravno priznana škoda - osebnostne pravice - pravna podlaga
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in pravica do enakosti pred zakonom niso osebnostne pravice. Tožnica zato svojega zahtevka ne more utemeljiti na določilu 179. čl. OZ oziroma 200. čl. ZOR, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice.
Na odločitev o vrnitvi ali odvzemu v kazenskem postopku zaseženih predmetov vplivajo dejstva, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku – ali je bil predmet uporabljen ali namenjen za kaznivo dejanje ali je s kaznivim dejanjem nastal... - zato gre za materijo, ki je v neposredni zvezi z očitanim kaznivim dejanjem in je urejena v kazenskih procesnih in materialnih predpisih ter predmet obravnave v kazenskem in ne civilnem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči z zagovorom tožnice, saj se je tožena stranka šele tedaj seznanila z vsemi razlogi, ki so odpoved utemeljevali. Na zagovoru je tožnico izprašala glede vsake izmed očitanih kršitev, tožnica pa je za vsako podala natančna pojasnila, ki presegajo ugotovitve iz zapisnika kontrolnega pregleda.
Tožniku je tožena stranka po vrnitvi na delo ponudila opravljanje dela na delovnem mestu voznika, ki je bilo določeno v pogodbi o zaposlitvi, in mu izplačevala plačo za delovno mesto voznika, čeprav je delo opravljal v skladišču in delavnici. Iz tega razloga je prejemal le osnovno plačo z dodatki, ki niso bili vezani na opravljanje dela voznika, do plačila stimulacije, do katere so vozniki upravičeni za opravljene vožnje, pa ni upravičen, saj voženj v spornem obdobju ni opravljal.
zamudna sodba – izostanek s prvega naroka – izostanek s poravnalnega naroka – nepristop na prvi narok
Posledice nepristopa na prvi narok v obliki zamudne sodbe lahko nastopijo le, če tožena stranka ne pristopi na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavno, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pa tedaj, kadar je stranka na poravnalni narok pristopila, ni pa je bilo na prvi narok za glavno obravnavno.
povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – objektivni in subjektivni element zmanjšanja življenjskih aktivnosti – pravno priznana škoda – povrnitev bodoče škode
Zgolj manjša omejena gibljivost ledvene hrbtenice, če ni hkrati izkazana omejitev pri življenjskih aktivnostih, ne predstavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Da gre za pravno priznano škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, mora biti podana poleg objektivnega elementa škode, ki se kaže v zmanjšanju življenjske aktivnosti, tudi subjektivni, to so duševne bolečine zaradi tega zmanjšanja. Če tega ni, potem kljub obstoju objektivnega elementa, ne gre za pravno priznano škodo.
stanovanjska najemna razmerja – neprofitno najemno stanovanje – odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje – krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe – drugo primerno stanovanje
Stanodajalec lahko odpove najemno pogodbo za neprofitno stanovanje, če ima najemnik v lasti ali solasti primerno stanovanje.
SZ-1 res govori samo o lastništvu drugega primernega stanovanja, vendar v primeru, ko je nekdo solastnik v tako velikem obsegu (9/10-in), z njim tudi upravlja in razpolaga ter je lastnik še enega stanovanja, čeprav na drugi lokaciji, ne more biti nobenega dvoma, da ima v lasti primerno stanovanje in ne gre za utesnjujočo razlago določbe 5. odst. čl. 103 SZ-1
načelo dispozitivnosti postopka – odločanje o vpisih po uradni dolžnosti – zaznambe – zaznamba razlastitvenega postopka – vknjižba lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca
Vknjižba lastninske pravice na podlagi odločbe o razlastitvi se opravi uradoma.
pogodba o uporabi glasbenih neodrskih del - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - tarifa - nadomestilo za uporabo repertoarja - zastaranje terjatve
Razveljavljen tarifni del pravilnika na veljavnost pogodbe ni vplival, saj sta bila način in višina plačila med strankama v pogodbi dogovorjena posebno, sama obveznost plačila nadomestila za uporabo repertoarja pa izhaja že iz ZASP in torej pogodba ni bila sklenjena na podlagi prej navedenega pravilnika, ampak na podlagi ZASP.