pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov –povzročitev pravdnih stroškov – načelo uspeha – delni uspeh – razpolaganje s tožbenim zahtevkom – več tožbenih zahtevkov – različen uspeh strank v posameznih fazah postopka
Stališče, da doseženi uspeh ne more biti edino izhodišče za odločitev o stroških, zdrži le, če bi takšna odločitev nasprotovala osnovnemu načelu stroškovnega odločanja, po katerem nosi stroške tista stranka, ki jih je povzročila.
Tožeča stranka, ki ji je poverjeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, je upravičena zahtevati civilno kazen zaradi kršenja avtorskih pravic, vendar njen zahtevek, ki ga utemeljuje s plačilno nedisciplino pri izpolnjevanju pogodbene obveznosti, ni utemeljen. S 3. odstavkom 168. člena ZASP predpisana sankcija je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki se glede na določilo 3. odstavka 247. čl. OZ ne more dogovoriti za denarne obveznosti.
pogodbena kazen – zamuda pri izpolnitvi obveznosti - vzrok za zamudo pri izpolnitvi obveznosti
Ker tožena stranka ni dokazala, da je do zamude pri izročitvi stanovanja prišlo iz razloga, za katerega ne odgovarja, oziroma da je tožeča stranka pristala na to, da se ji stanovanje izroči po (prvotno) dogovorjenem datumu, je dolžna plačati pogodbeno kazen za zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti.
začasna odredba - preživljanje zakonca – preživnina za zakonca – višina preživnine za zakonca - nepreskrbljenost zakonca
Četudi presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti zakonca, ki je predpostavka za upravičenje do preživnine, zajema le upoštevanje minimalne socialne varnosti, kot ugotavlja sodišče v razlogih sklepa, je ta glede na ugotovljeno dejansko stanje vprašljiva.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – ponovna določitev preživnine - potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – pridobitne zmožnosti zavezanca – način življenja preživninskega zavezanca
Po ugotovitvi stroškov za kritje življenjskih potreb in ugotovitvi, kolikšen del teh je krit z otrokovimi lastnimi prejemki, mora sodišče ugotoviti, kolikšen del stroškov za kritje otrokovih potreb gre v breme njegovih staršev. To breme sodišče porazdeli med oba starša glede na njune pridobitne zmožnosti. Pravni pojem zmožnosti ne zajema le rednih prejemkov obeh staršev, temveč tudi tiste, ki so jih dolžni poiskati in izkoristiti.
Ravnanje tožnika, ki je verbalno napadel mater toženca, kasneje pa tudi njega, vsekakor ne opravičuje nesorazmerne reakcije toženca kot bistveno mlajšega v odnosu do tožnika, nesorazmernost pa je izkazana predvsem v silovitosti udarca, saj je imel toženec vsekakor več primernejših načinov, kako od sebe in članov svoje družine odvrniti ravnanja tožnika. Vsled navedenega je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je na tožnika mogoče nasloniti očitek o 20 % deležu prispevka k nastanku obtoževane škode.
ZVPSBNO ne predpisuje, da bi bile izrecno upoštevne le tiste nadzorstvene pritožbe, ki bi bile vložene v času njegove uporabe, zato je odločilno, da je bila ta vložena tekom postopka, na katerega se nanaša ter da ji je bilo ugodeno.
Že zato, ker se je tožena stranka poravnalnega naroka udeležila (začet pa je bil tudi prvi narok za glavno obravnavo), prvostopenjsko sodišče za izdajo zamudne sodbe zaradi neudeležbe tožene stranke na drugem naroku za glavno obravnavo dne 4. 9. 2009 ni imelo podlage v 2. odstavku 282. člena ZPP.
sukcesijska terjatev – pogodba o prenosu terjatve na Sklad Republike Slovenije za sukcesijo - Sklad Republike Slovenije za sukcesijo - zastaranje zahtevka na sklenitev pogodbe
S trenutkom, ko je tožnik izvedel, da je njegova terjatev uvrščena v seznam terjatev evidentiranih kot terjatve do nekdanje federacije (sukcesijska terjatev), kar je tožnik dokazoval z dopisoma Ministrstva za gospodarske dejavnosti, bi tožnik lahko zahteval sklenitev pogodbe o prevzemu terjatve na Sklad in je takrat začelo teči zastaranje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0059084
SPZ člen 92. SZ-1 člen 101.
tožba na izpraznitev stanovanja – pravna podlaga zahtevka – aktivna legitimacija – lastništvo nepremičnine – podnajemno razmerje
Pravna podlaga zahtevka na vrnitev prostorov, last občine, ki jih je dala podjetju (tožeči stranki), da z njim rešuje stanovanjski problem svojih delavcev (tožene stranke), ne temelji na določbi 92. čl. SPZ, temveč na določbah SZ-1, v kolikor gre za stanovanje oziroma na določbah OZ, ki urejajo najemna razmerja. Vprašanje lastništva tožeče stranke za utemeljenost zahtevka zato ni odločilno.
odškodninska odgovornost države – sprejem protiustavnega zakona – protipravnost ravnanja države – rejnina – rejnik, ki je rejenčev sorodnik
Odškodninska odgovornost države po 26. členu URS ni podana v vsakem primeru, ko državni zbor sprejme zakonsko določbo, za katero Ustavno sodišče ugotovi, da je v neskladju z ustavo.
ZOR člen 154, 154/1, 361, 366, 371, 387, 392, 600, 607, 607/1, 613, 613/1, 620, 620/5, 622, 623. OZ člen 376. ZPP člen 212, 214, 214/2, 286, 286b, 337, 337/1, 324, 324/3.
pobotni ugovor – procesno pobotanje – izrek – ugotovitev obsega pobotne terjatve
Ugotovitev obsega pobotne terjatve preko višine tožbene terjatve je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, ki je obrambnega značaja. Tožena stranka želi z njim doseči le zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato je nasprotna terjatev relevantna oziroma upoštevna le do višine terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka.
Če eden izmed staršev mladoletnemu otroku podari stanovanje, obenem pa si z isto pogodbo izgovori brezplačno služnost stanovanja, ni potrebna privolitev CSD ter takšne listine zato tudi v zemljiškoknjižnem postopku ni treba predložiti.
ZPP člen 324, 324/3, 337, 337/3. : OZ člen 179, 179/1.
ugovor pobotanja – procesno pobotanje – ugovor pobotanja v pritožbi – pobotanje v pritožbi – kršitev osebnostnih pravic – čast in dobro ime – poseg v čast in dobro ime
Če bi toženka hotela s svojo nasprotno terjatvijo zmanjšati dosojeno odškodnino, bi morala v pravdi določno podati pobotni ugovor in ustrezne trditve: da ima pobotljivo terjatev, ki naj jo sodišče ugotovi in potem upošteva ob pobotanju. Ker tega ni storila, prvo sodišče ni imelo nobene osnove za odločanje o obstoju njene terjatve in o zmanjšanju odškodnine.
Oškodovanec lahko v primeru kršitev osebnostnih pravic pred sodiščem poleg denarnega zadoščenja zahteva tudi drugo sankcijo, vendar je izbira sodnega varstva prepuščena oškodovancu. Sodišče pa mora v pravdnem postopku odločati le v mejah postavljenih zahtevkov.
predlog za vpis v zemljiško knjigo – zastaranje – sprememba imena upravičenca – sprememba parcelnih številk – veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila
Sam vpis v zemljiško knjigo oziroma predlog zanj ni terjatev, zato se pravila o zastaranju obligacijskih terjatev iz OZ nanj ne nanašajo in ga je moč zahtevati kadarkoli.
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo
Zahteva za prepustitev hiše v izključno uporabo predlagateljici za obdobje šestih mesecev je utemeljena, kadar je ugotovljena visoka stopnja ogroženosti zaradi psihičnega, ekonomskega in tudi fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in otroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0056866
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3. OZ člen 134. URS člen 34, 35, 40. ZMed člen 26.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – povzročitev škode – poseg v osebnostne pravice – pravica do osebnega dostojanstva – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – pravica do popravka in odgovora – neresnične trditve – žaljive trditve – relativna osebnost javnega življenja – prepoved nadaljnjih kršitev – prepoved objave
Besede oziroma sintagme biti „sumljiv“, „dvomljivega slovesa“ in „vpleten v različne afere“ so dokaj rahlo (negativno) vrednostno obarvane, nikakor pa niso hudo žaljive. Za poslovneža kot relativno osebo javnega življenja to ni nad pragom, ki je razumno pričakovan, ko ta [...] „preko svojega podjetja vstopi na slovenski trg kot pomemben poslovni akter“, kot se izraža sam o sebi tožnik, oziroma, kot neprerekano navaja tožena, vstopa v lastništvo precejšnjega dela slovenskega gospodarstva.
Čisto vsak poseg v osebnostni položaj še ne utemeljuje pravnega varstva in ne pomeni nujno posega v pravno varovano sfero posameznika. Posameznikova svoboda je namreč omejena s svobodo drugih. Pravno relevanten postane poseg v sfero posameznika šele tedaj, ko je dovolj intenziven, da si upoštevajoč realnost (družbenega) življenja zasluži pravno varstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0059116
ZGD člen 258, 480. ZGD-1 člen 263, 547. ZFPPod člen 19.
povezane družbe - odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja podjetja - odvisna in obvladujoča družba - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - skrbnost in odgovornost - organi družbe - organi vodenja ali nadzora - koncern in koncernske družbe - vodenje in odgovornost obvladujoče družbe - odgovornost zastopnikov obvladujoče družbe - vodenje in odgovornost pri dejanskih koncernih - obseg vplivanja in poročilo poslovodstva - škodljiv pravni posel - odgovornost obvladujoče družbe in njenih zakonskih zastopnikov - dolžnosti uprave ob nastopu nelikvidnosti oziroma prezadolženosti - uporaba določb o gospodarskih sporih
Določbe ZGD (oziroma ZGD-1) opredeljujejo predpostavke odškodninske odgovornosti uprave za nastanek finančnega stanja insolventnosti družbe. Ko takšno stanje nastopi, je uprava dolžna spoštovati določene prepovedi in zapovedi iz ZFPPod (oziroma ZFPPIPP), ki za kršitev prepovedi oziroma opustitev ukrepov predvideva nadaljnjo odškodninsko posledico.
Za spor med fizično osebo kot članom organa upravljanja družbe in družbami veljajo pravila za gospodarske spore le tedaj, če so fizične osebe člani organov nasprotne stranke.
pogodba o prevzemu dolga - pogodba o pristopu k dolgu - ugovori pristopnika - ničnost pogodbe - dogovorjena pisnost pogodbe - konverzija
Pristopnik k dolgu ima proti upniku praviloma vse ugovore, ki jih ima dolžnik proti upniku. Med drugim tudi ugovor, da obveznost ne obstoji ali da je previsoka. Te ugovore pa pristopnik izgubi, kadar izrecno prizna obstoj dolga in njegovo višino in se ob tem posebej zaveže za njegovo izpolnitev poleg dolžnika.
glavni vpisi – zaznambe – zaznamba izvršbe – izbris zaznambe izvršbe – zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka
Pravilnosti izdaje sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo v smislu zatrjevanj pritožnice, da izbris ne more biti izveden samo zato, ker sklepa dolžniku ni mogoče vročiti, zemljiškoknjižno sodišče ne more presojati.