neobrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - pravno relevantna dejstva - prevzem dolga
Dolžnik v ugovoru pravno relavantnih dejstev ni navajal; zatrjeval je, da se je prejšnji lastnik dolžnika zavezal, da bo poravnal terjatve upnikov do dolžnika, nastale do določenega datuma. Dolžnik je torej trdil, da je prejšnji lastnik prevzel dolg; vendar pa gre za prevzem dolga le takrat, ko upnik da svojo privolitev (1. odst. 427. čl. OZ). V obravnavanem primeru pa ni dolžnik v ugovoru niti zatrjeval, da bi s prevzemom dolga upnik soglašal.
skupščina delniške družbe - neveljavnost sklepov skupščine delniške družbe - potrebna večina za sprejem sklepa
Z neveljavnostjo so lahko sankcionirani tisti sklepi skupščine delniške družbe, pri katerih sprejetju je bil kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (2. tč. 1. odst. 395. čl. Zakona o gospodarskih družbah, v besedilu, veljavnem na dan sprejema izpodbijanega sklepa, t.j. do novele ZGD-1A). V obravnavanem primeru pa ni tožnik v tožbi niti navajal, katere določbe statuta oziroma zakona naj bi bile kršene s tem, da je skupščina tožene stranke na seji dne 20.5.2008 sprejela namesto ločenega sklepa 3.a in 3.b, enovit sklep.
pooblastilo – začetek stečajnega postopka – prenehanje pooblastila odvetniku zaradi začetka stečajnega postopka
Ker je pritožbo vložil odvetnik, čigar pooblastilo je prenehalo zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka, pooblastila stečajnega upravitelja pa ni predložil, je potrebno njegovo pritožbo zavreči.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/3.
Ker tožba v obravnavani zadevi ni stvarnopravna tožba v smislu Uredbe št. 44/2001, gre lahko le za obligacijskopravno odškodninsko tožbo, za katero člen 5(3) Uredbe št. 44/2001 določa tudi pristojnost sodišč kraja, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek (tožbe v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti).
finančni lizing - lizinški obroki - odstop od pogodbe - plačilo odškodnine - trditveno in dokazno breme
Od dolgovanih lizinških obrokov je treba odbiti pridobljeno korist, ki je enaka višini preostale vrednosti predčasno vrnjenega predmeta lizinga, kajti odškodnina škode ne sme presegati, sicer gre za kazen ne pa za odškodnino.
javni uslužbenec – sklep o premestitvi – obrazložitev sklepa – ocena predstojnika – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Predstojnik tožene stranke bi moral v sklepu o premestitvi obrazložiti vse razloge, ki so ga vodili k odločitvi in sicer bi moral navesti, na kakšen način naj bi s premestitvijo zagotovili učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Zgolj navedba, da se izpodbijani sklep izdaja na podlagi zakonske določbe, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za oceno, da je sklep o premestitvi zakonit.
Tožnik, ki je v času prenosa dejavnosti opravljal delo poslovodje bencinskega servisa, bi moral biti prevzet skupaj z ostalimi zaposlenimi ne glede na to, ali je delodajalec prevzemnik (drugotožena stranka) kot samostojni podjetnik posameznik potreboval poslovodjo za nadaljnje upravljanje bencinskega servisa ali ne.
poklicna bolezen – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi vplivov iz delovnega okolja, ki so povzročili poklicno bolezen, je tožena stranka kot delodajalec objektivno odgovorna, saj delo, ki ga je tožnica opravljala, to je delo s kemičnimi substancami, predstavlja nevarno dejavnost.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12. ZIP člen 251c.
izvršilni naslov - pravnomočno razsojena stvar
Izvršilni naslov, ki je bil podlaga sklepu o dovolitvi izvršbe, ima naravo sodne poravnave, ta pa ima učinek pravnomočne sodbe in učinkuje med strankama tako, da sta vezani nanjo in jo morata šteti za resnično in pravilno in zato ne smeta začeti pravde v isti stvari. Če bi pravdno sodišče (v pravdi) meritorno odločalo o utemeljenosti ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe glede višine terjatve bi ponovno odločalo o stvari, o kateri je bilo med istima strankama odločeno, kar p ni dopustno.
Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki neutemeljeno priznalo 123,00 EUR za izvensodni zahtevek. Na podlagi določila prvega odstavka 14. člena Zakona o odvetniški tarifi – ZodvT zajema nagrada celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve. Po tar. št. 2100 znaša nagrada za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva, kar pomeni predpravdni zahtevek in nadaljnji predpravdni postopek res nagrado s količnikom 0,5 – 1,0 vendar se nagrada všteje v nagrado za postopek s pravnim sredstvom. Do samostojne nagrade po taf. št. 2100 bi bil odvetnik upravičen v primeru, da bi že s predpravdnim zahtevkom uspel in ne bi vložil tožbe, tako pa je nagrada za tak zahtevek že všteta v nagradi za postopek na prvi stopnji (tar. št. 3100).
stroški in nagrada izvedenca – plačilo po zastopniku
Iz podatkov AJPES za predlaganega zastopnika res ne izhaja, da bi bil pooblaščen za dejavnost zastopanja. Za takšno zahtevo v določbah ZDDV-1 ni podlage.
vročanje pisanj – sprememba naslova – izredna pravna sredstva – obnova postopka – opustitev vročitve
Od trenutka, ko je tožba toženi stranki vročena, mora ta sama skrbeti, da sodišču pravočasno sporoči spremembe naslova in si s tem zagotovi vročitev pisanj.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči z zagovorom tožnice, saj se je tožena stranka šele tedaj seznanila z vsemi razlogi, ki so odpoved utemeljevali. Na zagovoru je tožnico izprašala glede vsake izmed očitanih kršitev, tožnica pa je za vsako podala natančna pojasnila, ki presegajo ugotovitve iz zapisnika kontrolnega pregleda.
regresni zahtevek – odškodninski zahtevek - izključitev odškodninske odgovornosti – stanje nerazsodnosti v času škodnega dogodka – stanje neprištevnosti v času škodnega dogodka – stanje zmanjšane razsodnosti v času škodnega dogodka – znižanje odškodnine - šibko premoženjsko stanje
Ne gre za stanje nerazsodnosti iz 1. odstavka 159. člena ZOR, kot tudi ne za stanje prehodne nerazsodnosti, temveč le za stanje zmanjšanje oziroma bistveno zmanjšane razsodnosti. Navedeno pa ne izključuje toženčeve odškodninske odgovornosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je začel teči, ko je tožena stranka prejela pravnomočno sodbo, s katero je bila disciplinska odločba o predhodnem prenehanju delovnega razmerja tožnika razveljavljena.
zamudna sodba – vročanje tožbe – pravilna vročitev tožbe v odgovor – vročitev pravni osebi
Vročitev gospodarski družbi je pravilno opravljena na naslovu sedeža po podatkih sodnega registra, in sicer ne le osebi, ki je pooblaščena za sprejem, pač pa tudi drugemu delavcu, ki se najde v pisarni ali na sedežu. Pri tem ni pomembno, kakšna dela tak delavec opravlja za naslovnika, pa tudi ne, da je v delovnem razmerju pri njem. Lahko ima le pogodbo o delu ali pa zanj opravlja dela le priložnostno. Delavec v smislu 133. člena ZPP je lahko tudi tisti, ki je bil po kakršnemkoli naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru, kjer je za pravno osebo opravljal kakršenkoli posel.
Za pravilno vročitev pravni osebi ni treba, da vročilnico podpiše njen zakoniti zastopnik.
stvarna pristojnost – delovno razmerje – plačilo za delo
Pravica do plače je sicer pravica, ki izvira iz delovnega razmerja, kar pomeni, da je pogoj za uveljavljanje te pravice ugotovitev, da je delovno razmerje med delavcem in delodajalcem obstajalo (bodisi na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi bodisi na podlagi domneve, da so bili podani elementi delovnega razmerja). Ker v konkretnem primeru tožnik s tožbo ni zahteval ugotovitve obstoja delovnega razmerja, ampak je vtoževal le plačilo za opravljeno delo, ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 171, 171/1, 171/2. SPZ člen 72, 72/1. ZZZDR člen 57, 57/1.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino – ugovor tretjega – nujno sosporništvo – materialno sosporništvo – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje
Zahtevek za nedopustnost izvršbe na predmet, ki je skupna last, je lahko utemeljen le glede deleža tretjega, ki tako pravico uveljavlja, ne pa glede deleža dolžnika.