ZTLR člen 20. SPZ člen 39. OZ člen 190. ZPP člen 213, 287, 339, 339/2, 339/2-14.
nepravična pridobitev – pridobitev lastninske pravice – načini pridobitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Trditev tožnice, da je poravnala tudi del kupnine, ki bi jo moral plačati prvi toženec, ne opravičuje njenega zahtevka po izstavitvi zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo pri prvo toženčevem deležu vknjižila solastninska pravica v njeno korist.
Tožnica ni dokazovala, da je poravnala kupnino namesto prvega toženca, zato je njen zahtevek po plačilu neutemeljen.
duševno zdravje - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom
Gre za situacijo, ko država nadomesti odločitev osebe o zdravljenju, ko ta zaradi duševne motnje ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju, hkrati pa je zdravljenje nujno potrebno zaradi varstva njenega življenja ali premoženja oziroma življenja in premoženja drugih.
ZD člen 162, 163, 164, 167, 167/1, 214, 221. ZPP člen 141, 141/1, 280, 280/1, 339, 339/1. ZZK-1 člen 24, 24/2.
vročanje pisanj – vabilo na narok – način vročanja – razpis naroka za glavno obravnavo – možnost obravnavanja pred sodiščem
Čeprav je od prejema tretjega vabila do izvedbe naroka, na katerem je bil izdan sklep o dedovanju, pritožniku ostalo manj kot 15 dni, mu možnost obravnavanja v postopku ni bila odvzeta. S postopkom je bil namreč seznanjen že s prejšnjimi vabili, ki so mu bila pravočasno vročeni, vendar se naroka neupravičeno ni udeležil.
ZPP člen 5, 154, 154/1, 155, 182, 182/3, 182/4, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 190, 190/3.
tožba – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - eventualna kumulacija – pravdni stroški – končni uspeh v postopku
Pravdo je izgubila tožena stranka in ne tožnica. Tega dejstva ne spremeni okoliščina, da je bilo ugodeno (šele) podrednemu zahtevku. Ta je nadomestil primarnega, ki je bil zavrnjen. Kljub temu je sodba za tožečo stranko ugodilna, kar pomeni, da je po 1. odst. 154. člena ZPP v pravdi uspela. Zato je upravičena do povračila pravdnih stroškov.
ZOR člen 154, 195, 195/2, 369, 372, 372/1, 376, 376/1, 376/2, 388, 392, 392/3. OZ člen 324, 324/2. ZPP člen 8, 8/1, 254, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-12.
povzročitev škode - obseg povrnitve premoženjske škode - povrnitev premoženjske škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - vzročna zveza - teorije o vzročni zvezi - teorija o adekvatni vzročnosti - teorija ratio legis - teorija o retrospektivni analizi vzročnosti - teorija o prospektivni analizi vzročnosti - merilo mejnega praga zadostne verjetnosti - tuja pomoč - zamudne obresti - čista in nečista denarna terjatev - sukcesivna terjatev - izvedenec - dokazna ocena - zastaranje - metodološki napotek - splošno znana dejstva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna in izvensodna poravnava - res transacta - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - pritožbena obravnava - pravica do pritožbe
Jasen namen določbe 2. odstavka 195. člena ZOR je, da se oškodovancu nadomesti škoda s plačilom denarne rente, če je oškodovanec zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubil zaslužek, do česar pa ne bi prišlo, če ne bi bilo škodnega dogodka (teorija ratio legis).
V primeru sukcesivnega vtoževanja odškodnine veljajo naslednja pravila zastaranja: velja zastaralni – subjektivni triletni oz. petletni objektivni rok, vendar pa se za vsako naslednjo terjatev z vložitvijo tožbe za predhodno pretrga zastaranje in začne teči šele, ko je spor ali končan ali pa kako drugače poravnan.
Sodišče druge stopnje se v vseh delih, ko je razveljavilo prvostopno sodbo, ni odločilo za možnost, da opravi pritožbeno obravnavo, ker je ocenilo, da bi kršilo ustavno pravico do pritožbe, saj je bilo treba prvostopno sodbo razveljaviti glede več delov zahtevka oziroma več zahtevkov, pri čemer gre za samostojne dejansko-pravne sklope, ki terjajo novo in drugačno dejansko in materialno pravno presojo.
OZ člen 186. ZPP člen 195, 196, 277, 318, 318/1, 318/1-4.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – sosporniki – navadni sosporniki – enotni sosporniki – učinki dejanja ali opustitve enega sospornika – zamudna sodba
Zahtevek za solidarno plačilo vsebuje tudi zahtevek za plačilo posameznih zneskov od posameznih tožencev (vendar največ do skupne vsote postavljenega tožbenega zahtevka).
Pravdna dejanja posameznega navadnega sospornika ne koristijo in ne škodijo drugim sospornikom.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – nezakonit odvzem prostosti
Kot napako ali nezakonito delo organa v smislu 3. točke 1. odstavka 542. člena ZKP je šteti tudi pripor, v katerem je bil tožnik potem, ko so nastopili pogoji za odpravo pripora in ta ni bil odpravljen.
zemljiškoknjižni postopek – načelo dispozitivnosti postopka – predhodni preizkus zemljiškoknjižnega predloga – odpravljiva pomanjkljivost zemljiškoknjižnega predloga – vknjižba nujne poti
Sodišče lahko na predlog vpiše tudi del trase nujne poti, ki poteka po parceli nasprotnega udeleženca, če je predlagani vpis opisan v skladu s sklepom o določitvi zasilne poti.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – trening veščin samoobrambe – izobraževanje policista
Vaja „prijem osvoboditve od prijema za obleko“, ki jo je policist izvajal pri treningu veščin samoobrambe v okviru delovne obveznosti, ne predstavlja nevarne dejavnosti.
Listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, to je izvršljiv notarski zapis, nedvomno predstavlja izvršilni naslov, v skladu z določbo 17. člena ZIZ, kar pa ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku (kot predhodno vprašanje) ali s tožbo v pravdnem postopku, saj v kolikor bi dolžnik s tožbenim zahtevkom na ugotovitev ničnosti izvršilnega naslova uspel, to predstavlja samostojni ugovorni razlog.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004482
ZP-1-UPB3 člen 136, 136/5. ZVCP-1 člen 233, 233/1.
postopek o prekršku - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog - ustavitev postopka - razumen dvom
Obdolženi je že na poziv policije kot odgovorna oseba pravne osebe posredoval podatek, da je kritičnega dne vozilo uporabljal državljan Hrvaške N. K., vključno s podatki o datumu izdaje in številki vozniškega dovoljenja ter navedbo upravnega organa, ki je vozniško dovoljenje izdal, vendar je predlagateljica postopka s pavšalno, z ničimer izkazano navedbo, da preko uradnih evidenc policije ni mogoče ugotoviti, da bi se omenjena oseba že kdaj zadrževala na območju Republike Slovenije, brez nadaljnjega preverjanja navedb obdolženega menila, da posredovani podatek ni verodostojen in zoper obdolženega vložila obdolžilni predlog z navedbo, da so s primerjavo fotografije iz potnega lista obdolženca s povečano fotografijo prekrška ugotovili „da gre na obeh fotografijah za osebo, ki ima podobne obrazne poteze“. Takšnim navedbam v obdolžilnem predlogu je sodišče prve stopnje nekritično sledilo in v utemeljitev sodbe navedlo, da je s primerjanjem povečane fotografije izmerjenega vozila, na kateri je dobro videti obrazne poteze voznika in povečane fotografije obdolženca iz njegovega potnega lista zaključilo, da je na njih ista oseba, na podlagi tega pa, da obdolžencu ni uspelo dokazati, da on očitanega prekrška ni storil. Višje sodišče, nasprotno od stališča sodišča prve stopnje, na podlagi pregleda dokaznega gradiva-fotografij, ki jih je pregledalo sodišče prve stopnje, ugotavlja, da le-te ne dajejo zanesljive podlage, da je oseba, ki je v času prekrška vozila osebni avtomobil, obdolženi. Močno povečana črno-bela fotografija vozila, s katerim je bil prekršek storjen, na kateri so vidne le poteze leve strani obraza voznika, namreč za kaj več, kot za sklepanje, da je voznik v vozilu moški, ne daje podlage. Obdolžencu pa je bila prekršena pravica do izvajanja dokazov v svojo korist s tem, ko obdolženčeve navedbe, kdo je prekršek storil, sodišče prve stopnje ni preverilo, čeprav je očitno, da ne gre za pravno nepomemben dokaz pač pa za dokaz s katerim bi se obdolženi lahko razbremenil odgovornosti, če bi se izkazal za resničnega.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020901
OZ člen 163, 171, 171/1, 187, 395, 619. ZPP člen 339, 339/1, 443, 443/1, 456, 458, 458/1. 1 VSC sodba Cp 413/2004 z dne 19.5.2005.
odškodninska odgovornost izvajalca zimske službe – čiščenje snega in posipavanje na parkirnem prostoru trgovskega centra – podjemna pogodba - poledenelo vozišče – soprispevek – trditvena podlaga - pričakovanost poledice – označba spolzkega vozišča – odgovornost več oseb za isto škodo – opravljanje poslov splošnega pomena – dovoljenost vseh pritožbenih razlogov, kljub sporu majhne vrednosti
Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo uveljavljala izključno krivdo voznika avtomobila, zato je sodišče prve stopnje temelj odškodninske odgovornosti utemeljeno preizkusilo tudi z vidika morebitne soodgovornosti samega voznika za nastanek škode.
ZPP člen 168. ZST-1 člen 11. ZBPP člen 23, 23-3. ZSV člen 26.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – družinski člani
Pri presoji, ali bi bilo s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj ali njegovi družinski člani, je mogoče upoštevati le osebe, do katerih ima predlagatelj preživninsko obveznost in ne vseh oseb, ki jih morebiti preživlja.
Upnik, ki je zaradi izterjave davčne obveznosti pričel z izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika pred uvedbo stečajnega postopka, pa med stečajnim postopkom zahtevka ni preoblikoval in tudi ni vložil ugovora zoper sklep o zaključku stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, zaradi prekarija davčne obveznosti po 4. odst. 44. čl. ZDavP-2 v zvezi s 106. čl. citiranega zakona ne more več uspeti s tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj.
ZP-1-UPB3 člen 90, 90/5, 144. ZOdvT člen 41, 41/1.
pravica do zagovora - pisni zagovor obdolženca - pooblastilo zagovornika - stroški postopka - nagrada zagovornika
Že ravnanje sodišča prve stopnje, ki je zagovornika obveščalo o procesnih dejanjih, kaže, da je štelo, da je zagovornik s strani obdolženca pooblaščen za njegovo zagovarjanje. Če je menilo (in moralo bi), da po faxu poslana kopija pooblastila ne zadostuje, bi moralo zagovornika pozvati, da dostavi sodišču originalno pooblastilo, pa tega ni storilo. V skladu z določbo 90. člena ZP-1 ima obdolženi pravico, da se zagovarja s pomočjo zagovornika, ki si ga sam izbere. Na kakšen način bo ta izvrševal obrambo stranke je stvar dogovora med zagovornikom in stranko, ki jo zagovarja. To, da se obdolženi ni odzval vabilu na zaslišanje, pri čemer je bil opozorjen, da bo sodišče izdalo sodbo brez njegovega zagovora, pa ne pomeni, da obdolženi do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, nima pravice dajati navedb, predlagati dokazov in dajati drugih predlogov. Sodišče prve stopnje sicer pravilno ni štelo vloge zagovornika, čeprav jo ta imenuje pisni zagovor, kot zagovor obdolženca, saj bi le to moral obdolženec podpisati, da bi se lahko štela kot njegov zagovor, vendar bi v takem primeru moralo, v skladu z določbo 67. člena ZP-1, v zvezi z določbami 76. člena ZKP zahtevati od obdolženca, da vlogo podpiše. Glede na to, da tega sodišče od obdolženca ni zahtevalo, je treba vlogo, ki jo je sestavil zagovornik, šteti kot obrazloženo vlogo obrambe. Zagovornik je upravičen zahtevati fotokopije zapisnikov o opravljenih procesnih dejanjih, do teh pa bi bil upravičen tudi, če bi se procesnih dejanj udeležil. Zato je nerazumljivo stališče sodišča prve stopnje, ki zagovorniku odreka pravico do fotokopij zapisnikov o opravljenih procesnih dejanjih, češ da se kljub vabilom nanje, le teh ni udeleževal.
vknjižba lastninske pravice – identifikacijski znak zemljiške parcele
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo. Vknjižba lastninske pravice na parc. 906/3 k.o. ... na podlagi sklepa nepravdnega sodišča, v katerem je parcela le opisana (298 m2 parcele št. 906/1), ni mogoča.
tekst :
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom zavrnilo predlagateljičin ugovor proti sklepu višjega pravosodnega sodelavca, s katerim je le-ta zavrgel zemljiškoknjižni predlog predlagateljice, da se na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 332/92 z dne 23.9.2002 pri nepremičninah parc. št. 906/3 k.o. ... vknjiži pridobitev lastninske pravice v njeno korist.
Proti sklepu se pritožuje predlagateljica. V laični pritožbi pravi, da je bila po sklepu z dne 15. 4. 2008 dolžna dopolniti vlogo z identifikacijskim znakom nepremičnine in dokazilom o plačilu sodne takse. Ker je imela pooblaščenko odvetnico M., je mislila, da bo ona to uredila, kot izhaja iz sklepov, pa temu ni bilo tako. Sodišču sedaj pošilja dokumente, ki jih je le-to zahtevalo 15. 4. 2008.
Dne 14. 4. 2009 je njena odvetnica B. V. predložila sodišču pooblastilo in dopolnitev pritožbe, v kateri je obrazložila potek zemljiškoknjižnega postopka. Meni, da ni dolžna pridobiti še listin, v katerih bi bila nepremičnina, ki je predmet postopka označena z identifikacijskim znakom, s katerim je sedaj vpisana v zemljiško knjigo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnica je kot listino, na podlagi katere naj bi se vknjižila kot lastnica v zemljiški knjigi, predložila sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 332/92, ki je postal pravnomočen 23. 9. 2003. V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo (1. odstavek 31. člena ZZK-1). V sklepu N 332/92 je parcela, ki naj bi pripadala predlagateljici, le opisana (298 m2 parcele št. 906/1). Prvo sodišče je ravnalo prav, ko je predlagateljico pozvalo, da predloži takšno listino, v kateri je nepremičnina, ki je predmet predloga usklajena z zemljiškoknjižnim stanjem in zemljiškoknjižnim predlogom. Nedvomno predlagateljica takšne listine ni predložila, zato je bila odločitev o zavrženju predloga pravilna.
Pritožnica bo lahko dosegla vpis z novim predlogom, vendar bo morala prej pridobiti listino, v kateri bo njena parcela, za katero trdi, da je dobila parc. št. 906/3, jasno in določno navedena in bodo to na ustrezen način priznali tudi ostali, ki so kot solastniki vpisani pri tej parceli.
Odločitev o dovolitvi izbrisa zaznambe zavrnitve vpisa ima podlago v določbi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1.
Predlagateljica je po svoji pooblaščenki vložila dopolnitev pritožbe in to dne 13. 8. 2009. Na pritožbene navedbe v tej dopolnitvi pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker je vložena po preteku pritožbenega roka in zato ni upoštevna.
URS člen 26. OZ člen 148. Pravilnik o izvrševanju nalog paznikov člen 1, 13, 17, 24, 27.
povzročitev škode – pravica do povračila škode – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – ogroženost zapornika – protipravnost – opustitev paznikov
Pazniki niso ravnali s potrebno skrbnostjo, ki se od njih zahteva, saj z ustreznimi ukrepi niso poskrbeli za varnost obsojencev.
nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – soglasje volj – ponudba – vabilo k ponudbi – katalogi in oglasi – sprejem ponudbe – razlaga pogodb – nejasna določila v posebnih primerih – modro varčevanje – pogodba o modrem varčevanju
Promocijska brošura banke, v kateri so natisnjeni pogoji varčevanja in primeroma naveden izračun ob predpostavki zviševanja obrestnih mer, ni ponudba v smislu 32. člena ZOR.
Če se stranki s podpisom pogodbe strinjata, da se cena določi po ceniku, ne gre za pogodbeno določilo, s katerim bi bila določitev cene prepuščena volji ene pogodbenice, pač pa za njuno soglasje.