denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč
Če bi toženec v upravnem postopku izdal pravilno in zakonito odločbo, bi tožnici že na podlagi takšne odločbe izplačal denarno socialno pomoč v višini, v kakršni ji je bila priznana kasneje s sodno odločbo. Toženec je tako z izplačilom denarne socialne pomoči v zamudi od naslednjega dne od dneva, ko bi prvostopna odločba postala izvršljiva, tožnica pa je za ta čas upravičena do zakonskih zamudnih obresti.
Odločitev, da mora toženec tožnici dosojene stroške postopka plačati na račun sodišča, je pravilna, saj je bila tožnici priznana brezplačna pravna pomoč.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 60/2-2, 60/2-3, 94, 143, 143/1, 143/3. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen VI, VI/B, VI/B-13, VI/B-16.
telesna okvara - invalidnost III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti
Če je pri zavarovancu podana preostala delovna zmožnost za opravljanje drugega ustreznega dela v okviru njegovega poklica v polnem delovnem času z določenimi omejitvami, gre za III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve in pravico do nadomestila za invalidnost v skladu s 94. členom ZPIZ-1 in ne za II. oziroma I. kategorijo invalidnosti in s tem povezanimi pravicami.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja - čakanje na delo
Tožnica je imela kot invalidka III. kategorije invalidnosti pravico do dela na delovnem mestu šivilja I s polovico polnega delovnega časa. Zaradi priznanja novih pravic iz invalidskega zavarovanja ji je ta pravica prenehala, delodajalec pa ji je odredil čakanje na drugo ustrezno delo. V tem času ima sicer še vedno pravico do delne invalidske pokojnine, ki pa se ji ne izplačuje, saj za izplačevanje niso izpolnjeni pogoji (ker tožnica ne dela na ustreznem delovnem mestu s krajšim delovnim časom).
Tožnici je z zagotovljenim bivanjem na istem naslovu skupaj s starši in na ta način porazdeljenimi stroški bivanja med več oseb, dohodek v višini minimalnega dohodka delno zagotovljen, saj je zakonska domneva, da ima v posledici tega nižje stroške bivanja, kakor osebe, ki same krijejo vse stroške bivanja. V takem primeru se socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku tako, da se od denarne socialne pomoči odšteje 30 % minimalnega dohodka, ki bi tej osebi pripadal, če ne bi imela drugih dohodkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0059084
SPZ člen 92. SZ-1 člen 101.
tožba na izpraznitev stanovanja – pravna podlaga zahtevka – aktivna legitimacija – lastništvo nepremičnine – podnajemno razmerje
Pravna podlaga zahtevka na vrnitev prostorov, last občine, ki jih je dala podjetju (tožeči stranki), da z njim rešuje stanovanjski problem svojih delavcev (tožene stranke), ne temelji na določbi 92. čl. SPZ, temveč na določbah SZ-1, v kolikor gre za stanovanje oziroma na določbah OZ, ki urejajo najemna razmerja. Vprašanje lastništva tožeče stranke za utemeljenost zahtevka zato ni odločilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0059116
ZGD člen 258, 480. ZGD-1 člen 263, 547. ZFPPod člen 19.
povezane družbe - odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja podjetja - odvisna in obvladujoča družba - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - skrbnost in odgovornost - organi družbe - organi vodenja ali nadzora - koncern in koncernske družbe - vodenje in odgovornost obvladujoče družbe - odgovornost zastopnikov obvladujoče družbe - vodenje in odgovornost pri dejanskih koncernih - obseg vplivanja in poročilo poslovodstva - škodljiv pravni posel - odgovornost obvladujoče družbe in njenih zakonskih zastopnikov - dolžnosti uprave ob nastopu nelikvidnosti oziroma prezadolženosti - uporaba določb o gospodarskih sporih
Določbe ZGD (oziroma ZGD-1) opredeljujejo predpostavke odškodninske odgovornosti uprave za nastanek finančnega stanja insolventnosti družbe. Ko takšno stanje nastopi, je uprava dolžna spoštovati določene prepovedi in zapovedi iz ZFPPod (oziroma ZFPPIPP), ki za kršitev prepovedi oziroma opustitev ukrepov predvideva nadaljnjo odškodninsko posledico.
Za spor med fizično osebo kot članom organa upravljanja družbe in družbami veljajo pravila za gospodarske spore le tedaj, če so fizične osebe člani organov nasprotne stranke.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – ponovna določitev preživnine - potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – pridobitne zmožnosti zavezanca – način življenja preživninskega zavezanca
Po ugotovitvi stroškov za kritje življenjskih potreb in ugotovitvi, kolikšen del teh je krit z otrokovimi lastnimi prejemki, mora sodišče ugotoviti, kolikšen del stroškov za kritje otrokovih potreb gre v breme njegovih staršev. To breme sodišče porazdeli med oba starša glede na njune pridobitne zmožnosti. Pravni pojem zmožnosti ne zajema le rednih prejemkov obeh staršev, temveč tudi tiste, ki so jih dolžni poiskati in izkoristiti.
Glede na to, da se dediči niso izjavili o vrednosti zapuščine, niti niso predlagali, naj jo oceni izvedenec, je neutemeljena graja o oceni po prostem preudarku, kot jo je opravilo sodišče.
glavni vpisi – zaznambe – zaznamba izvršbe – izbris zaznambe izvršbe – zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka
Pravilnosti izdaje sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo v smislu zatrjevanj pritožnice, da izbris ne more biti izveden samo zato, ker sklepa dolžniku ni mogoče vročiti, zemljiškoknjižno sodišče ne more presojati.
prekluzija - pravilo o prekluziji – materialno procesno vodstvo
Vseskozi je bilo na dlani, da mora tožeča stranka navesti dejstva, ki utemeljujejo višino tožbenega zahtevka. Ker tega ni storila pravočasno, pravilo o materialnem pravdnem vodstvu ne more prebijati pravila o prekluziji.
Če eden izmed staršev mladoletnemu otroku podari stanovanje, obenem pa si z isto pogodbo izgovori brezplačno služnost stanovanja, ni potrebna privolitev CSD ter takšne listine zato tudi v zemljiškoknjižnem postopku ni treba predložiti.
Tožeča stranka, ki ji je poverjeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, je upravičena zahtevati civilno kazen zaradi kršenja avtorskih pravic, vendar njen zahtevek, ki ga utemeljuje s plačilno nedisciplino pri izpolnjevanju pogodbene obveznosti, ni utemeljen. S 3. odstavkom 168. člena ZASP predpisana sankcija je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki se glede na določilo 3. odstavka 247. čl. OZ ne more dogovoriti za denarne obveznosti.
odškodninska odgovornost občine – neizdaja odločbe o odmeri komunalnega prispevka – instrukcijski rok – molk organa –izgubljeni dobiček
Tožnik bi lahko dokazoval, da je bila tržna vrednost nepremičnine v trenutku nameravane prodaje nižja, kot je bil zanjo pripravljen plačati kupec po predpogodbi. Z ugoditvijo postavljenemu tožnikovemu zahtevku pa bi bil slednji obogaten: prejel bi razliko med nakupno in tedanjo tržno ceno nepremičnine ob tem, da bi to isto nepremičnino z določeno tržno vrednostjo ohranil v lasti.
PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0055643
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. : ZIZ člen 53, 53/1, 239.
začasna odredba – ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravni interes – prepoved glasovanja na skupščini - izvedba skupščine
Ugovor je dovoljeno redno pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o začasni odredbi, zato ga dolžniku ni mogoče odreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, da z ugovorom tožena stranka doseže drugačno odločitev, ker naj bi se historični dogodek, na katerega je merila prepoved glasovanja na skupščini, v času od vložitve ugovora že dogodil. Stališče sodišča prve stopnje, ki ni kot relevantnega upoštevalo časa, za katerega je bila izdana začasna odredba, pač pa čas dejanja, na katerega je merilo zavarovanje, ni pravilno.
Podlaga pravnega posla (prodajne pogodbe), ki jo tožnik zatrjuje (causa donandi), je mogoča in dopustna; ni nujno, da je iz posla razvidna; pravni posel ima lahko tudi več kavz - zato sklenjenemu pravnemu poslu avtomatično ne moremo odreči pravne veljavnosti.
pogodbena kazen – zamuda pri izpolnitvi obveznosti - vzrok za zamudo pri izpolnitvi obveznosti
Ker tožena stranka ni dokazala, da je do zamude pri izročitvi stanovanja prišlo iz razloga, za katerega ne odgovarja, oziroma da je tožeča stranka pristala na to, da se ji stanovanje izroči po (prvotno) dogovorjenem datumu, je dolžna plačati pogodbeno kazen za zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti.
pogodba o prevzemu dolga - pogodba o pristopu k dolgu - ugovori pristopnika - ničnost pogodbe - dogovorjena pisnost pogodbe - konverzija
Pristopnik k dolgu ima proti upniku praviloma vse ugovore, ki jih ima dolžnik proti upniku. Med drugim tudi ugovor, da obveznost ne obstoji ali da je previsoka. Te ugovore pa pristopnik izgubi, kadar izrecno prizna obstoj dolga in njegovo višino in se ob tem posebej zaveže za njegovo izpolnitev poleg dolžnika.
vročanje pisanj – način vročanja pisanj – osebna vročitev – fikcija vročitve – dejansko prebivališče – sprememba naslova
Ni bilo pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je sodbo tožencu vročalo na naslov, ki je bil kot njegov naslov naveden v neki drugi zadevi in razviden iz priloženega spisa. Fikcija vročitve sodbe sodišča prve stopnje po 142. čl. ZPP ni mogla nastopiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056860
ZOR člen 18. ODZ paragraf 1500. SPZ člen 43, 44, 44/2, 49. ZTLR člen 33. ZPP člen 8, 105, 108, 108/1, 108/3, 276, 277, 277/2, 278, 318, 318/1.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje -izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera tretjega - raziskovalna dolžnost - ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic - skrbnost - trditveno in dokazno breme - nepopolna vloga - nepopoln odgovor na tožbo - poprava nepopolne vloge - neobrazložen odgovor na tožbo - zamudna sodba
Trditveno in dokazno breme, da je bil toženec ob sklepanju pogodbe in vpisu v zemljiško knjigo seznanjen, da sporna nepremičnina ni bila last njegovega sopogodbenika, je na strani tožeče stranke, ki mora z veliko stopnjo verjetnosti izpodbiti domnevo dobre vere.
Tožničina posest na sporni nepremičnini ni bila jasno vidna navzven, zato toženca ob sklepanju menjalne pogodbe ni zavezovala raziskovalna dolžnost, da se pozanima, kakšna je pravica neposrednega posestnika. Ker je bila sporna nepremičnina izrecno zajeta v menjalni pogodbi, sestavljeni pri odvetnici in overjeni pred sodiščem, v zemljiški knjigi pa vpisana kot last AG in AmG, tožnica proti tožencu, ki je pošteno ravnal in se zanesel na podatke v zemljiški knjigi, ne more uspeti.
Ker je toženec svojo vlogo v danem roku popravil oz. dopolnil, gre odgovor na tožbo šteti kot pravočasen. Ker pa je tudi obrazložen, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe