Ker je predmet obveznosti določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti, ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi, pritožnik pa niti ne zatrjuje, da bi dogovor vseboval podatke, s katerimi je mogoče določiti predmet obveznosti, niti ne zatrjuje, da bi stranki prepustili nekomu tretjemu, naj določi predmet obveznosti, je pravilen zaključek, da do dogovora med pravdnima strankama o ceni zemljišča ni prišlo.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 153, 153/3. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – krivdna odgovornost – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca
Tožnica si je poškodovala levi mezinec pri preseljevanju, ker je pri prenosu zadela ob kup z naloženo posodo, pri čemer ji je z višine na roko padel pokrov, ki ni bil pritrjen na posodo. Za škodo je krivdno odgovorna tožena stranka, ker se delo ni opravljalo na način, da bi bila zagotovljena varnost pri delu. Ob selitvi so zaradi pomanjkanja osebja sodelovali drugi delavci (med drugimi tudi tožnica, ki je bila sicer zaposlena kot vodja delilnice hrane), ki niso bili izobraženi oziroma usposobljeni za selitev, nadzora nad pravilnostjo izvajanja dela pa tudi ni vršila usposobljena oseba. Na podlagi navedenega tožnici ni mogoče očitati, da bi se morala prepričati, ali so pokrovi pritrjeni na posodo, tako da za nastanek poškodbe ni soodgovorna.
odškodnina – nepremoženjska škoda – zakonske zamudne obresti – zamuda
Tožeča stranka ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti od nepremoženjske škode šele od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ampak od nastanka zamude (oziroma skladno s tožbenim zahtevkom od kasnejšega datuma, to je od poteka 15-dnevnega roka po opominu), to je od dneva, ko je tožeča stranka na obe toženi stranki naslovila svoj odškodninski zahtevek (opomin na plačilo odškodnine).
postopek o prekršku - zastaranje pregona - relativno zastaranje - pretrganje zastaranja
Predlagateljica postopka o prekršku, Postaja prometne policije P. je zoper obdolženca zaradi prekrška, ki naj bi bil storjen 22. junija 2006, na sodišče vložila obdolžilni predlog, dne 3. julija 2008, in sicer potem, ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo opr. št. IV Ips 75/2007 z dne 18. marca 2008 razsodilo, da se plačilni nalog Postaje prometne policije P. z dne 22. junija 2006, razveljavi glede prekrška po šestem odstavku 138. čl. ZVCP-1, zanj določene globe in stranske sankcije in se zadeva v tem delu vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek. Tako je odločilo, ker o prekršku ni odločil pristojni organ. Res je sicer, da je Vrhovno sodišče RS v obrazložitvi sodbe zapisalo, da bo moral prekrškovni organ v nadaljnjem postopku odločiti o vložitvi obdolžilnega predloga (tretji odstavek 51. čl. ZP-1), vendar pa bi prekrškovni organ obdolžilni predlog lahko vložil le do izteka roka za zastaranje pregona. Dejanje Vrhovnega državnega tožilca, ki je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve drugega odstavka 129.a čl. ZP-1, sedme alinee drugega odstavka 52. čl. ZP-1, v zvezi s tretjim odstavkom 51. čl. ZP-1 in v zvezi z drugim odstavkom 155. čl. ZP-1, ker o zadevi ni odločil pristojni organ, ni mogoče šteti kot dejanje, ki meri na pregon storilca prekrška, pač pa ravno nasprotno. Postopek o prekršku začne na obdolžilni predlog prekrškovnega organa (prvi odstavek 103. čl. ZP-1) zato bi to dejanje prekrškovnega organa privedlo do pretrganja zastaranja le v primeru, da bi bil obdolžilni predlog vložen znotraj dveletnega roka, ki je pričel teči s trenutkom, ko naj bi bil prekršek storjen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker je kot natakar izdajal gostom pijačo brez izstavljenega računa. Upoštevaje, da je pravilnik za vodenje poslovanja tožene stranke natančno določal, da je natakar dolžan gostu vročiti račun in da je tožnik vedel, da je račun treba izstaviti, je krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
stvarna pristojnost – odpravnina – član uprave – prenehanje funkcije
Kljub temu, da je bila pravica do odpravnine dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, ni podana pristojnost delovnega sodišča, ker je bila odpravnina določena za primer prenehanja funkcije člana uprave in ne za primer prenehanja delovnega razmerja, tako da ne predstavlja pravice iz delovnega razmerja, ampak temelji na določba ZGD-1.
prekluzija dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odškodninska odgovornost podizvajalca - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del
V civilnem postopku ni mogoče govoriti o nezakonito pridobljenih dokazih, kot je to primer v kazenskih postopkih, temveč le o prepozno predloženih dokazih, zato dejstvo, da je sodišče takšne dokaze obdržalo v prilogah spisa ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj jih sodišče ni izvedlo in dokazno ocenilo in odločitev ne temelji na teh dokazih.
Ker je tožnik sam naročnik izgradnje deponije, ne gre za solidarno odgovornost naročnika in izvajalca del na nepremičnini tretjemu za škodo v smislu 207. člena ZOR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni razlog – poslovodna oseba
Odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri ni naveden odpovedni razlog, ni zakonita. Sicer pa se pogodbeni stranki v pogodbi o zaposlitvi za opravljanje dela na delovnem mestu izvršnega direktorja niti nista mogli dogovoriti za drugačne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot so določeni z ZDR, ker tožnica ni imela statusa poslovodne osebe pri toženi stranki.
terjatev iz delovnega razmerja – prisilna poravnava
Kljub temu, da so bile terjatve tožnice za plačilo nadomestila plače in regresa za letni dopust za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pravnomočno ugotovljene šele po zaključku prisilne poravnave, se poplačajo pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave, ker izvirajo iz časa pred potrjeno prisilno poravnavo.
postopek o prekršku - identiteta med sodbo in obdolžilnim predlogom - nova dejstva in dokazi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi če je obdolženec ravnal po (očitno napačnih) navodilih svojega zagovornika in se zato ni odzival na vabila sodišča prve stopnje, je odgovornost, da ni podal zagovora in da ni mogoče upoštevati dokazov, ki jih v pritožbi predlaga, na njegovi strani. V skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 mora namreč pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel predlagati v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tega pa obdolženi ni izkazal.
SPZ člen 70, 71. ZNP člen 126. SZ-1 člen 182, 182/3.
delitev solastnine - način delitve solastne stvari – delitev v naravi - podstrešje – celotna stavba – upravičen interes
Vsebino pogodb je treba upoštevati pri ugotavljanju upravičenega interesa predlagateljev in prve nasprotne udeleženke glede delitve nepremičnin v naravi.
sodni rok – podaljšljivost sodnega roka – podaljšanje roka na predlog stranke
Rok, ki ga določi sodišče prve stopnje, je sodni rok, ki je iz opravičenih razlogov sicer podaljšljiv, vendar le na predlog stranke in to pred potekom roka. Toženec niti ne trdi, da bi pred potekom 8-dnevnega roka, določenega s sklepom, zaprosil za njegovo podaljšanje.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - obrazloženost ugovora
Ugovorne trditve dolžnika, da upniku nič ne dolguje, in da upniku ni izročil menice, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, so pravno pomembna dejstva, ki imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine (menice) lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična. Obstoja negativnih dejstev dolžnik ni dolžan dokazovati.
Tolmačenje, da bi imel lahko dolžnik iz razloga, ker ga je upnik v predlogu za izvršbo označil kot meničnega zavezanca (verodostojne listine upnik predlogu ni dolžan priložiti), le ugovore po meničnem pravu, bi dolžnika postavljalo v slabši položaj od toženca v pravdnem postopku, ki v odgovoru na tožbo zatrjuje negativno dejstvo, kar je napačno tudi z vidika temeljnih procesnih jamstev.
Navedbe o neuporabi služnosti po priposestvovalnem obdobju in o nepotrebnosti služnosti za toženo stranko bi tožeča stranka lahko uveljavljala z zahtevkom na prenehanje stvarne služnosti po določbah 58. člena ZTLR oziroma 222. in 223. člena SPZ, česar pa v pravdnem postopku ni storila.
Izvrševanje služnosti je pravni standard, pri katerem se zahteva primerna in konsistentna uporaba služeče stvari, kar ni nujno vsakodnevna uporaba; frekvenca uporabe služeče stvari je namreč med drugim odvisna od narave in načina uporabe gospodujoče stvari
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – priglasitev terjatve v stečajnem postopku – trenutek nastanka škode
Ni res, da je v obravnavanem primeru prišlo do škode šele takrat, ko tožnik ni prejel izplačila iz stečajne mase. Tožnikova škoda je namreč nastala že z iztekom roka za prijavo terjatev v stečajnem postopku, ki ga je tožnikov pooblaščenec zamudil. Najkasneje takrat je bilo jasno, da tožnik zaradi malomarnosti svojega pooblaščenca ne bo prišel do že pravnomočno prisojene odškodnine. Dejstvo, da tedaj še ni moglo biti znano, kolikšen del stečajne mase bi ob njeni delitvi pripadal tožniku, če bi pravočasno prijavil svojo odškodninsko terjatev, pa na začetek zastaranja ni imelo nobenega vpliva.
zmota pri sklepanju pogodbe – opravičljiva zmota – skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu
Po 66. členu OZ se zmota pri sklepanju pogodbe upošteva le, če je opravičljiva. Takšna pa je zmota samo takrat, ko je pogodbena stranka pri sklepanju pogodbe ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu.