veljavnost podpogodbe - odložni pogoj - kupoprodaja kmetijskega zemljišča - postopek prodaje - sprememba namembnosti - spremenjene okoliščine
Lokacijska informacija, na katero sta pravdni stranki čakali in do pridobitve katere je bil odložen podpis pogodb, je potrdila, da je bila sprememba namembnosti zemljišča dejansko izpeljana in je pravdnima strankama omogočila podpis glavne pogodbe, kot sta se to s predpogodbo pod odložnim pogojem zavezala
plačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka
Ob takem stanju zadeve, ko taksa ni bila plačana, niti v roku, določenem v nalogu, niti v 15-ih dneh po pravnomočnosti sklepa o zavrženju predloga za dovolitev obročnega plačila sodne takse, je sklep sodišča prve stopnje, da se pritožba šteje za umaknjeno pravilen, saj ima podlago v 105.a čl. ZPP.
Po 99. členu SPZ v primeru, če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika kako drugače ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik zahteva s tožbo da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje, vznemirjanje mora biti namreč protipravno, biti torej tako, ko tretji ne izkaže nobene pravice do vznemirjanja. Gre za obrambo tožene stranke, ugovor, ni potrebna nasprotna tožba.
Ko sodišče ne more vročiti stranki sodnega pisanja na naslov, prijavljen v skladu z zakonom, bo moralo zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča (to je sodišče prve stopnje storilo); če bo v tem postopku ugotovljeno dejansko prebivališče stranke, ji bo sodišče sodno pisanje vročilo na ta naslov, če pa stranke ne bo mogoče najti in bo zato izbrisana iz sodnega registra prebivalstva, ji bo na predlog nasprotne stranke postavilo začasnega zastopnika.
Posledica določitve določenega dejstva za odložni pogoj je, da opisani učinek pogodbe ne nastopi takrat, ko so izpolnjene (splošne in posebne) zakonske predpostavke za sklenitev pogodbe, temveč šele, ko in če to dejstvo nastopi oziroma nastane.
Ločitvena pravica pomeni privilegirano poplačilo upnika na določeni stvari v višini, ki jo upnik pridobi s prodajo, neplačani ostanek terjatve pa se poplačuje pod pogoji prisilne poravnave.
Zastavni upnik se lahko, tako kot vsi drugi upniki, poplača tudi iz drugega dolžnikovega premoženja. Vendar pa v takem primeru nima prednostne pravice in je njegov položaj enak položaju drugih dolžnikovih upnikov.
Potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatev ločitvenega upnika, ki se poplača iz vrednosti stvari, na kateri ima upnik pravico do ločenega poplačila. Odločilna okoliščina je torej višina zneska, ki je dosežena ob prodaji premoženja, na katerem ima upnik ločitveno pravico.
zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom – rok – prisilna hospitalizacija
Pri pridržani osebi so bile ugotovljene motnje, ki zmanjšujejo njeno kritičnost tudi pri vsakdanjih opravilih oziroma je bila ugotovljena pri pacientki kognitivna motnja v posledici njene duševne bolezni, pri njej je spremenjena presoja in ni sposobna predvideti vseh posledic. Ravno zaradi te motnje je v konkretnem primeru prišlo do ogrožanja same pacientke in tudi njene okolice.
V primeru, ko je rok določen do nekega datuma, je navedeni datum v sam rok vključen.
Tožniku ni uspelo dokazati, da je s tožencem sklenil posojilno pogodbo in mu določen znesek tudi izročil. Ob pomanjkanju listinskega dokaza o posojilni pogodbi, bi morali biti ostali dokazi povsem prepričljivi.
sodne takse za pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe – umik pritožbe
Del ZST je Taksna tarifa, v kateri so pod točko 3. Pravna sredstva navedena tista pravna sredstva zoper posamezne odločbe sodišča prve stopnje, za katere je predpisano plačilo sodne takse. Vendar pa v Taksni tarifi ni predpisano plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, da se šteje pritožba za umaknjeno. Po presoji pritožbenega sodišča tudi ne gre za pravno praznino, ki bi jo sodišče zapolnilo z analogijo. Gre namreč za pritožbo zoper sklep, ki ga je sodišče izdalo prav zato, ker stranka ni plačala sodne takse za pritožbo zoper neko drugo odločbo.
OZ člen 283, 283/1, 482, 482/1, 484. ZVPot člen 1, 1/3, 18, 18/4, 20, 21.
garancija za brezhibno delovanje stvari – garancijski rok - nadomestitev izdelka – odškodninski zahtevek – protivrednost nove stvari - nadomestna izpolnitev
Določbe 4. poglavja ZVPot (garancija za brezhibno delovanje stvari) so kogentne narave, saj pravic, ki po tem zakonu pripadajo potrošniku kot tudi drugim osebam, torej tudi fizičnim osebam, ki opravljajo pridobitno dejavnost na trgu, s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti.
Kupec ima pravico zahtevati brezplačno nadomestitev okvarjenega izdelka z enakim novim in brezhibnim izdelkom. Vendar pa v primeru, da prodajalec te obveznosti ne izpolni, kupec nima pravice do odškodninskega zahtevka v protivrednosti enake nove brezhibne stvari. Zaradi okvare stvari v garancijskem roku ima kupec zgolj zahtevke iz naslova garancije, saj posebna pravila o garanciji tudi glede zahtevkov izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Nadomestna izpolnitev pa je, po določbah OZ, mogoča zgolj v primeru sporazuma upnika in dolžnika.
objava popravka – pogoji za objavo popravka - prizadetost pravice ali interesov
Eden od pogojev za objavo popravka je tudi prizadetost pravice ali interesov vlagatelja zahteve z obvestilom. Zgolj s pavšalno navedbo, da je bilo s člankom poseženo v ugled in dobro ime tožnice, pa ni pojasnjeno, ali je dejansko bila prizadeta njena pravica ali interes.
zaznamba izvršbe – nepravnomočnost sklepa o izvršbi – terjatev, izražena v SIT – terjatev, izražena v tolarjih
Ker vprašanja obstoja dolga in pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne predstavljajo podlage opravljenih vpisov, so pritožbene trditve, ki se nanašajo na izvršilni in ne zemljiškoknjižni postopek, povsem nepomembne, saj na pravilnosti izpodbijanih vpisov prav v ničemer ne vplivajo; predmet zemljiškoknjižnega postopka sta izvršena vpisa na podlagi izdanega sklepa o izvršbi, ne glede na (ne)obstoj terjatve.
Tudi po določbah ZPP pred novelo ZPP-D je veljal princip substanciranega prerekanja.
Velja, da mora biti obveznost izpolnjena upniku, lahko pa tudi osebi, ki jo določi sam upnik. V takem primeru izpolnitev tretji osebi, ki jo določi sam upnik, dejansko predstavlja izpolnitev upniku.
V konkretni zadevi torej sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kršitve določb drugega odstavka 362. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ. Drugostopenjsko sodišče v napotkih svojega sklepa opr. št. I Ip ... z dne 14.05.2009, prvostopenjskemu sodišču ni naložilo nove oprave razdelitvenega naroka.
Terjatve prednostnih upnikov iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, se namreč lahko poplačajo iz kupnine le, če so bile priglašene najkasneje na razdelitvenem naroku in če so dokazane z izvršilnim naslovom (drugi odstavek člena 197 ZIZ).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004478
ZP-1-UPB3 člen 51. ZVCP-1 člen 132, 132/1, 132/3. ZPol člen 3, 3/1.
postopek o prekršku - udeleženec cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - zbiranje dokazov o prekršku - preizkus alkoholiziranosti - čas preizkusa - odklonitev
Glede pritožbene navedbe, da obdolženi v času, ko se je prevrnil s traktorjem, ni bil pod vplivom alkohola, ker da je alkohol užival, ko se je vrnil domov, pa je treba povedati, da je v skladu z določbo prvega odstavka 51. čl. ZP-1 prekrškovni organ po ugotovitvi pogojev za začetek postopka dolžan po uradni dolžnosti zbrati dodatna obvestila in dokaze o prekršku. Tudi ZPol v določbi 2. točke prvega odstavka 3. čl. od policistov zahteva, da preprečujejo, odkrivajo in preiskujejo prekrške ter odkrivajo in prijemajo storilce prekrškov. Policisti so opravili ogled kraja prometne nesreče in ker je bilo ugotovljeno, da je bil v prometni nesreči udeležen obdolženi, ki je bil po nesreči odpeljan domov, so mu policisti na domu na podlagi suma, da je vozil pod vplivom alkohola, odredili preizkus z alkotestom. Obdolženi je preizkus sicer opravil, vendar se z rezultatom ni strinjal, zato mu je bil odrejen preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom), ki pa ga je obdolženi odklonil. Po določbi prvega odstavka 132. čl. ZVCP-1 sme policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec prometne nesreče v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Glede na to, da je bil podan sum, da je obdolženi vozil pod vplivom alkohola, so bili policisti zaradi preiskovanja tega prekrška dolžni ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku. Razlog za časovni zamik odreditve preizkusa alkoholiziranosti in nato odreditve preizkusa z merilnikom alkohola v izdihanem zraku je bil na strani obdolženca, saj je po nesreči odšel domov. Zato se ni moč strinjati s stališčem zagovornika, da policisti niso bili upravičeni odrediti obdolžencu preizkus alkoholiziranosti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK004486
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 157, 157/1. ZVCP-1 člen 132, 132/5.
postopek o prekršku - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - elektronski alkotest - psihofizično stanje - novi dokazi in dejstva - zapisnik - javna listina - smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku
Ponavljanje, da je preizkusu alkoholiziranosti nasprotoval zaradi bolečin v prsnem košu, za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom je namreč razvidno, da je bil preizkus opravljen v skladu z navodili proizvajalca, obdolženi se je z ugotovljenim rezultatom strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal. Očitno je torej, da obdolženčevo zdravstveno stanje ni bilo takšno, da preizkusa ne bi mogel opraviti. Navedba, da alkotest ni merilna naprava ampak le indikator je sicer točna. Kot takega ga obravnava tudi ZVCP-1. Vendar pa se šteje rezultat preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ZVCP-1, za dokazan, razen v primeru, da bi preizkušanec rezultatu preizkusa oporekal.
Zmotno je obdolženčevo stališče, da policist ne more biti priča, ker da je spisal obdolžilni predlog in da v postopku nastopa kot tožilec. ZP-1 v 5. alinei prvega odstavka 67. čl. glede zaslišanja prič napotuje na smiselno uporabo določb 234. do 244. čl. ZKP. Glede na navedene zakonske določbe se za priče vabijo osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o prekršku in kršitelju ter o drugih pomembnih okoliščinah. ZKP med osebami, ki ne smejo biti zaslišane kot priča, policistov ne navaja. Kot vsaka priča, pa je bil tudi policist pred zaslišanjem opozorjen na posledice krivega pričanja. Zato zgolj okoliščina, da je policist na kraju obravnaval prekršek, ni ovira za njegovo zaslišanje.
individualna pogodba o zaposlitvi – pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas – prenehanje delovnega razmerja – odpoklic s funkcije
Ker je bila tožnikova pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas in ker ni vsebovala posebnih določb v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, bi lahko tožena stranka tožniku po razrešitvi s funkcije direktorja pogodbo o zaposlitvi odpovedala le na podlagi enega izmed utemeljenih odpovednih razlogov, ki so določeni v zakonu.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066515
ZP-1 člen 156, 156-5, 157, 157/3. ZVCP-1 člen 129, 132, 132/1, 132/5. ZUP člen 80, 80/1.
preverjanje psihofizičnega stanja – alkohol – zapisnik – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nova dejstva in dokazi – kršitev materialnih določb zakona – odločitev o sankcijah
Elektronski alkotest je indikator in ne merilna naprava, zato se z njim ugotovljena koncentracija alkohola v organizmu dokazuje na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom pod pogoji, predpisanimi v določbah 2. in 5. odstavka 132. člena ZVCP-1, torej če se voznik kot preizkušanec strinja z ugotovljenim rezultatom in podpiše zapisnik. Ker je v obravnavanem primeru obdolženec kot preizkušanec zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom podpisal brez pripomb, se je v postopku ugotavljanja svojega psihofizičnega stanja strinjal tako s samim postopkom, kot tudi z dobljenim rezultatom preizkusa, s čimer se je odrekel pravici do preverjanja količine alkohola v njegovem organizmu z merilnikom alkohola v izdihanem zraku, to je z etilometrom, ali pa s strokovnim pregledom. V zagovoru pa je obdolženec prekršek priznal, pri čemer je bilo njegovo priznanje jasno in popolno, zaradi česar so nesprejemljive vse drugačne pritožbene navedbe obdolženca, ki v pritožbi tudi ne pojasni, zakaj novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v postopku na prvi stopnji, kar bi bil dolžan storiti v skladu z določbo 3. odstavka 157. člena ZP-1.
Čeprav je sodišče prve stopnje prekršek pravno opredelilo po d) točki 4. odstavka 130. člena ZVCP-1, je sankcije zanj izreklo na podlagi 5. odstavka 130. člena ZVCP-1. Z izrekom sankcij na podlagi 5. odstavka 130. člena ZVCP-1 je tako prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, saj je izreklo sankciji, ki za prekršek iz d) točke 4. odstavka 130. člena ZVCP-1 nista predpisani, s tem pa na škodo obdolženca kršilo določbo predpisa, ki določa prekršek, na način iz 5. točke 156. člena ZP-1.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004491
ZP-1-UPB3 člen 22, 27, 156. ZVCP-1 člen 131, 131/1.
postopek o prekršku - vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi - metadon - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - obstoj prekrška - kršitev materialnega prava
Ni se mogoče strinjati z razlogi, ki jih navaja sodišče prve stopnje, zakaj ni obravnavalo kot prekršek povzročitev prometne nesreče z dne 6. februarja 2009. Navedlo je namreč, da je to storil že prekrškovni organ s tem, da je obdolžencu izdal plačilni nalog zaradi povzročitve prometne nesreče, kar pa ni res. Iz kopije plačilnega naloga je namreč razvidno, da je bil obdolžencu izdan plačilni nalog zaradi kršitve določil šestega odstavka 25. čl. ZVCP-1 (vožnja z vozilom po cesti v nasprotju s 1. in 2. odst. navedenega člena), torej ne zaradi povzročitve prometne nesreče kot jo obravnava 134. čl. in sankcije zanjo določa 234. čl. ZVCP-1. Četudi bi ugotovilo, da je dejanje temeljnega prekrška konzumirano v prekršku povzročitve prometne nesreče, bi moralo v primeru, da bi obdolženca spoznalo za odgovornega povzročitve prometne nesreče, že izrečeno globo za temeljni prekršek upoštevati pri izreku sankcije, v nasprotnem primeru pa enako, kot je storilo glede prvega prekrška, zaradi nedokazanosti postopek zoper obdolženca za ta prekršek ustaviti. Vsekakor bi morala biti odločitev vsebovana v izreku sodbe.