prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost odločbe - vpis v skupno evidenco kazenskih točk
Ker storilec utemeljeno navaja, da eden izmed plačilnih nalogov še ni postal pravnomočen in ker so bile na podlagi tega plačilnega naloga izrečene kazenske točke tudi izbrisane iz skupne evidence kazenskih točk (v kateri ima vpisanih le 13 kazenskih točk), se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče.
Kazenski zakon Republike Avstrije paragraf 70, 127, 129, 130. ZSKZDČEU člen 8, 22, 22/4, 35.
izročitev (predaja) slovenskega državljana tuji državi članici Evropske Unije - kaznovalni okvir - posebni minimum - jasnost izreka - dvojna kaznivost - tatvina po avstrijskem pravu
Pri kaznovalnem okvirju iz 8. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske Unije (ZSKZDČEU) ne gre za posebni minimum, temveč zadostuje, da je za kaznivo dejanje predpisana kazen zapora v takšnem razponu, ki omogoča izrek enoletne oziroma daljše kazni.
oprostitev plačila sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve – preverjanje resničnosti izjave o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti – prehodne in končne določbe ZST-1 – uporaba ZST-1- sodna taksa za revizijo
Če je bil postopek že pravnomočno končan, izredno pravno sredstvo pa je bilo vloženo po uveljavitvi ZST-1, se za odmero takse za izredno pravno sredstvo uporablja novi zakon.
Sodišče o oprostitvi odloča na predlog stranke, torej je na njej dokazno breme za izkazovanje težkega gmotnega položaja.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 318 ZFPPIPP člen 244.
zamudna sodba – stečaj – prekinitev postopka
Ne glede na to, da so pogoji za izdajo zamudne sodbe nastali pred dnem nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka, sodišče po tem dnem ne bi smelo več izdati zamudne sodbe, ampak bi moralo postopek prekiniti.
Obdolženec sicer lahko v postopku o prekršku poleg ustnega zagovora vloži še pisni zagovor, vendar če ga sodišče ni zahtevalo, do povračila stroškov sestave pisnega zagovora ni upravičen. Sicer pa vloge z dne 10.3.2009 dejansko niti ni mogoče šteti za pisni zagovor, saj je obdolženec ni podpisal.
začasna odredba – smrt tožene stranke – prevzem pravde - subjektivne meje pravnomočnosti
Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved odsvojitve in obremenitve) ni uperjen zoper stranko postopka, t. j. v teku postopka umrlo toženko (postopek se nadaljuje, ker je imela pooblaščenko), ampak zoper njene dediče, ki v postopek še niso vstopili in torej niso stranka v postopku. Ker sodna odločba veže le pravdni stranki in njena pravnomočnost zajame (razen v primeru predpisanih izjem) le osebe, ki so v pravdi sodelovale (res iudicata ius facit inter partes), tožnik s predlogom za izdajo začasne ne more uspeti.
V izreku sodbe ni treba navajati imen strank in drugih splošnih podatkov (prebivališče oziroma sedež stranke), ampak zadostuje opredelitev tožeča in tožena stranka, ker sta stranki že označeni v uvodu sodbe. Zato, ker sodišče imen in drugih splošnih podatkov strank ni navedlo v izreku, tudi ni utemeljen niti predlog za popravo sodbe niti predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
stroški postopka – pripoznava tožbenega zahtevka – povod za tožbo
Glede na to, da je do spora med dediči prišlo zato, ker toženec ni priznal, da je zapustnik v darilnih pogodbah razpolagal s premoženjem, ki je bilo do ½ last njegove žene, ni mogoče govoriti o tem, da toženec ni dal povoda za tožbo.
Telesna okvara za izgubo sluha je podana v primeru, ko je izguba sluha podana najmanj v višini 60 % po Fowlerju. Tožniku zato za okvaro sluha v višini 30 % po Fowlerju ni mogoče priznati pravice do invalidnine za telesno okvaro.
Tožnici je z zagotovljenim bivanjem na istem naslovu skupaj s starši in na ta način porazdeljenimi stroški bivanja med več oseb, dohodek v višini minimalnega dohodka delno zagotovljen, saj je zakonska domneva, da ima v posledici tega nižje stroške bivanja, kakor osebe, ki same krijejo vse stroške bivanja. V takem primeru se socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku tako, da se od denarne socialne pomoči odšteje 30 % minimalnega dohodka, ki bi tej osebi pripadal, če ne bi imela drugih dohodkov.
notarski zapis kot izvršilni naslov – izvršljivost notarskega zapisa – odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov – izpraznitev poslovnih prostorov – pravni interes za tožbo
Tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev tožbe glede na to, da sta pravdni stranki za najem poslovnih prostorov sklenili najemno pogodbo v obliki notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti glede vseh najemnikovih obveznosti po tej pogodbi, izrecno tudi glede obveznosti izpraznitve in izročitve predmeta najema.
umik predloga za dovolitev nujne poti – predlog za nadaljevanje postopka
Določilo prvega odstavka 24. člena ZNP daje pravico predloga za nadaljevanje postopka vsem udeležencem, ne glede na to, ali so bili upravičeni kot predlagatelji začeti ta postopek ali ne.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 60/2-2, 60/2-3, 94, 143, 143/1, 143/3. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen VI, VI/B, VI/B-13, VI/B-16.
telesna okvara - invalidnost III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti
Če je pri zavarovancu podana preostala delovna zmožnost za opravljanje drugega ustreznega dela v okviru njegovega poklica v polnem delovnem času z določenimi omejitvami, gre za III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve in pravico do nadomestila za invalidnost v skladu s 94. členom ZPIZ-1 in ne za II. oziroma I. kategorijo invalidnosti in s tem povezanimi pravicami.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja - čakanje na delo
Tožnica je imela kot invalidka III. kategorije invalidnosti pravico do dela na delovnem mestu šivilja I s polovico polnega delovnega časa. Zaradi priznanja novih pravic iz invalidskega zavarovanja ji je ta pravica prenehala, delodajalec pa ji je odredil čakanje na drugo ustrezno delo. V tem času ima sicer še vedno pravico do delne invalidske pokojnine, ki pa se ji ne izplačuje, saj za izplačevanje niso izpolnjeni pogoji (ker tožnica ne dela na ustreznem delovnem mestu s krajšim delovnim časom).
Drugačno tolmačenje, da namreč vozniku, ki menja prometni pas tako, kot določa peti odstavek 26. člena ZVCP-1 ni potrebno ravnati v skladu s 27. členom ZVCP-1, bi pomenilo absolutno prednost vozila, ki menja prometni pas po sistemu zadrge.
pravni pouk – pravica do pritožbe – javnost sojenja – razglasitev odločitve – zaslišanje obdolženca – izrek sodbe brez zaslišanja obdolženca – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nova dejstva in dokazi – splošna pravila za odmero sankcij – omilitev sankcij
Sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje pravnega pouka, kar je v nasprotju z določbami ZP-1, vendar pa glede na to, da je obdolženec vložil pritožbo v roku, ta procesna kršitev ni vplivala na obdolženčevo pravico do pritožbe, saj jo je izkoristil.
Sodbo o prekršku je sodišče prve stopnje res izdalo brez prisotnosti obdolženca, vendar v skladu z določili ZP-1, saj se postopek o prekršku praviloma odvija kot niz narokov.
Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bil obdolženec pravilno vabljen na zaslišanje, vabilo mu je bilo tudi pravočasno vročeno, vendar se na vabilo ni odzval in svojega izostanka ni opravičil, čeprav je bil opozorjen, da bo sodišče odločilo brez njegovega zaslišanja. Sodišče prve stopnje je tako zakonito na podlagi 2. odstavka 69. člena ZP-1 izdalo sodbo brez obdolženčevega zaslišanja, saj je dalje tudi ugotovilo, da obdolženčevo zaslišanje za pravilno odločitev v predmetni zadevi ni potrebno, v dokaznem postopku pa je izvedlo listinske dokaze in na podlagi le-teh ugotovilo vse za odločitev o prekršku odločilne objektivne in subjektivne okoliščine.
Splošne pritožbene navedbe o kršitvah določb URS, KZ, ZPol in EKČP so neupoštevne, saj obdolženec v ničemer ne pojasni, kako naj bi zatrjevane kršitve vplivale na zakonitost sodbe.
Ustavno sodišče Republike Slovenije¸je že presodilo, da glede na naravo preverjanja izpolnjevanja pogojev za vožnjo (na primer stopnja alkoholiziranosti, zimska oprema, ustrezni dokumenti itd.), nadzora nad vozniki in vozili v cestnem prometu ni mogoče vezati na noben zunanji viden znak ali pa na primer na razloge za sum (odločba št. U-I-370/98 z dne 18. 12. 2002).
Ker mora po določbi 3. odstavka 157. člena ZP-1 pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov pritožnik verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji, tega pa ni izkazal (pri tem ni prezreti, da se na zaslišanje ni zglasil in svojega izostanka ni opravičil), teh pritožbenih navedb višje sodišče ni presojalo.
V obravnavanem primeru zakonski pogoji za omilitev stranske sankcije osemnajst kazenskih točk po oceni višjega sodišča niso podani, saj zgolj dejstvo, da obdolženec vozniško dovoljenje potrebuje pri opravljanju svojega poklica, ni šteti kot posebno olajševalno okoliščino v smislu 6. odstavka 26. člena ZP-1, pri tem pa ni prezreti tudi izredno visoke stopnje obdolženčeve alkoholiziranosti v času vožnje motornega kolesa po regionalni cesti.
denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč
Če bi toženec v upravnem postopku izdal pravilno in zakonito odločbo, bi tožnici že na podlagi takšne odločbe izplačal denarno socialno pomoč v višini, v kakršni ji je bila priznana kasneje s sodno odločbo. Toženec je tako z izplačilom denarne socialne pomoči v zamudi od naslednjega dne od dneva, ko bi prvostopna odločba postala izvršljiva, tožnica pa je za ta čas upravičena do zakonskih zamudnih obresti.
Odločitev, da mora toženec tožnici dosojene stroške postopka plačati na račun sodišča, je pravilna, saj je bila tožnici priznana brezplačna pravna pomoč.