Vložitve tožbe pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, zaradi katere bi se po 8. odstavku 112. člena ZPP lahko štelo, da je bila tožba pravočasno vložena, ker je tožbo ne samo poslal napačnemu sodišču, ampak jo je tudi napačno naslovil, kar kaže na njegovo nezadostno skrbnost pri vložitvi tožbe.
Očitna pomota vložnika (ali nevednost vložnika, ki nima kvalificiranega pooblaščenca), zaradi katere se šteje, da je bila vloga, ki je vezana na rok, in jo je nepristojno sodišče prejelo pred iztekom roka, pristojno pa po izteku roka, vendarle pravočasno vložena, je izjema od splošnega pravila iz 1. odstavka 112. člena ZPP, po katerem je vloga, vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Dejstvo, da gre za izjemo, terja njeno restriktivno razlago.
Čeprav predelano motorno vozilo predstavlja hujšo obliko ogrožanja varnosti voznika in drugih udeležencev cestnega prometa, to ni odločilna okoliščina pri odločanju sodišča o tem, ali naj obdolžencu izreče tudi stransko sankcijo odvzema predmetov. Ker je odvzem predmetov določen kot sankcija v smislu kazni in ne več kot varstveni ukrep, mora sodišče v primeru, ko izrek stranske sankcije odvzema predmetov ni predpisan obligatorno in gre za predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek, ali pa so nastali s prekrškom, ki so storilčeva last, upoštevati splošna pravila za odmero sankcij.
ZP-1 v določbah 129.a člena omogoča izjemo od načela, da mora biti obdolženec pred izdajo sodbe zaslišan. Res je, da je v šestem odstavku citiranega člena določeno, da mora ugovor (kot obvezno vsebino) vsebovati le navedbo sodbe, izdane v skrajšanem postopku in podpis pritožnika, vendar pa glede na določbo sedmega odstavka citiranega člena iz katere je razvidno, da obdolženec lahko ugovoru priloži pisni zagovor ali zahteva, da ga sodišče zasliši, ni dvoma, da mora pritožnik izrecno zahtevati, da ga sodišče zasliši. Glede na to, da je obdolženi v ugovoru zoper takšno sodbo zgolj predlagal, da jo sodišče razveljavi in nadaljuje redni sodni postopek, ni pa podal ne pisnega zagovora niti zahteval, da ga sodišče zasliši, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo brez obdolženčevega zaslišanja ter po preizkusu sodbe glede kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, obdolženčev ugovor kot neutemeljen zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0056801
SZ-1člen 98, 111, 112, 112/2. OZ člen 101, 119.
najemna pogodba za določen čas – nezakonita uporaba stanovanja – izselitev iz stanovanja – povrnitev vlaganj – sporazum o vlaganjih – povrnitev vlaganj pod pogojem – oderuško določilo
Zakon določa, da lastnik ne more zahtevati izselitve najemnika, preden mu ne povrne lastnih vlaganj, le v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Toženca bivata v nepremičnini brez ustreznega pravnega naslova. Sodišču prve stopnje se z vprašanjem vlaganj v stanovanje ne bi bilo treba ukvarjati.
zaznamba izvršbe - opustitev navedbe katastrske občine za nepremičnino v sklepu o izvršbi – odprava pomanjkljivosti – načelo formalnosti - načelo pravnega prednika – vpis proti imetniku pravice
Ko je zemljiškoknjižno sodišče upničino napako odpravilo, tako da je v nasprotju z izdanim sklepom o izvršbi v izpodbijanem sklepu navedlo pravi dolžničin drugi priimek, je kršilo ne samo načelo formalnosti postopka, na katerega se sklicuje pritožba, ampak tudi načelo pravnega prednika.
povzročitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – osebnostne pravice – poseg v osebnostne pravice – pravica do duševne celovitosti (integritete)
Toženčeva izjava »ima [tožničin invalidni sin] samo pet dni delovne dobe in da mora delati za takšne ter da se je nalašč vrgel pod avto«, ki jo je tožničinemu sinu izrekel vpričo nje, je zavržna in vulgarna do te mere, da ne predstavlja le žalitve invalida, pač pa posega tudi v čustvovanje njegovih najbližjih, in sicer do te mere, da posega v osebno integriteto ob žalitvah navzočega svojca, v konkretnem primeru tožničino.
stranska sankcija odvzema predmetov - odvzem vozila tretjemu - pogoji za izrek stranske sankcije
V skladu z določbo drugega odstavka 25. čl. ZP-1 se smejo vzeti predmeti, ki so bili uporabljeni za prekršek, tudi, če niso storilčeva last, s tem, da morajo biti za odvzem izpolnjeni še dodatni razlogi, to je, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je razlog za izrek stranske sankcije odvzema predmeta – vozila varovanje življenja in zdravja ljudi, saj je bil obdolženi že večkrat kaznovan zaradi hujših prekrškov, kot so: vožnja pod vplivom alkohola, prekoračitve hitrosti in vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja (iz izpisa EKT je razvidnih 21 sodb zaradi tovrstnih prekrškov). Glede na to, da obdolženi prekrške ponavlja, pri čemer, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ob storitvah prekrškov uporablja vozila, ki niso njegova last, je tako pravilna presoja, da je odvzem vozila utemeljen.
Tožbeni zahtevek za plačilo iz naslova neupravičene obogatitve zoper toženo stranko – delodajalca ni utemeljen, saj tožena stranka za delo za sindikat in društvo, ki ga je tožnica po soglasju direktorice opravljala med delovnim časom, ni dobila plačila in tako ni bila obogatena.
V obravnavani prekrškovni zadevi je obdolženec navedel razbremenilni dokaz – svoj alibi je dokazoval z računom gostišča. Sodišče prve stopnje se je sicer do tega dokaza opredelilo s pavšalno navedbo, da takega dokaza ni moglo upoštevati, pri tem pa ni zadostilo kriterijem pravnih jamstev izvajanja dokazov v obdolženčevo korist. Zgolj na podlagi ugotovitve, da se račun, izdan dne 4. decembra 2008 ob 15.28 uri, nanaša na štiri malice in ne na poslovno kosilo, namreč ni mogoče izključiti resničnosti navedb obdolženca, da je ob navedenem času bil v omenjenem lokalu. Zato bi moralo sodišče, če je dvomilo v obstoj navedenega alibija, obdolženčeve navedbe do konca preveriti. Tega pa ni storilo.
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004469
ZP-1-UPB3 člen 163. ZVCP-1 člen 44, 44/1, 234.
postopek o prekršku - dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - prednost na križišču
Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da so bila odločilna dejstva v sodbi sicer pravilno ugotovljena, da pa je treba na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisa izdati drugačno sodbo (7. odst. 163. čl. ZP-1). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da obdolženi, ki je videl prometni znak pred križiščem in vedel, da z neprednostne pelje na prednostno cesto, s tem, ko je počasi lezel v križišče, prekrška, ki se mu ga očita z obdolžilnim predlogom predlagateljice postopka, ni storil. Nikakršnega dvoma ni, da bi moral obdolženec, ki se je vključeval v promet na prednostni cesti, pustiti mimo vsa vozila, ki so v tistem trenutku vozila po prometnem pasu na katerega se je vključeval. Glede na to, da je obdolženi zapeljal v križišče, kljub temu, da je vedel, da nima prednosti, pa ni nikakršnega dvoma, da je kritično situacijo povzročil prav obdolženi. V skladu z določbami drugega odstavka 2. čl. ZVCP-1 sme vsak udeleženec cestnega prometa pričakovati, da bodo vsi udeleženci cestnega prometa ravnali v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa. Tako bi bilo v obravnavani zadevi pričakovano ravnanje obdolženca, da bi ob vključevanju v promet na prednostni cesti pustil mimo vozilo oškodovanca, ki je v tistem času vozil po prometnem pasu na katerega se je obdolženi vključeval. Tudi če drugi udeleženec prometne nesreče ne bi vozil s primerno hitrostjo (obdolženi s tem v zvezi ni predlagal nobenih dokazov), bi s tem lahko sicer kršil določbe o hitrosti vožnje, zgolj takšna okoliščina, pa sama po sebi ne more vplivati na ugotovitev, da je obdolženi zaradi kršitve določbe 44. čl. ZVCP-1 povzročil prometno nesrečo prve kategorije, torej prometno nesrečo, pri kateri je nastala samo materialna škoda (1. alineja 2. odst. 134. čl. ZVCP-1).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - kriteriji za izbiro
Tožena stranka je pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga spoštovala rok za podajo odpovedi, saj je tožnici pogodbo odpovedala v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga, ki je nastal, ko je tožena stranka dokončno uredila medsebojna razmerja z družbo, na katero je prenesla opravljanje dela, ki ga je pred odpovedjo opravljala tožnica.
vknjižba lastninske pravice – preoblikovanje pravne osebe – pravno nasledstvo
Ker še ni prišlo do avtomatičnega prenosa podatkov iz poslovnega registra v zemljiško knjigo, je pritožbeno sodišče z vpogledom v poslovni register preverilo, da je predlagateljica pravna naslednica v zemljiško knjigo vpisane pravne osebe.
postopek o prekršku - hitrost vožnje - uporaba materialnega prava
ZVCP-1 v četrtem odstavku 32. čl. določa, da je na cestah, rezerviranih za motorna vozila, največja dovoljena hitrost za vozila omejena na 100 km/h. Res je sicer, da peti odstavek navedenega člena določa, da je, ne glede na določbe četrtega odstavka navedenega člena na cesti, rezervirani za motorna vozila, na kateri sta poleg izpolnjenih predpisanih pogojev smerni vozišči med seboj fizično ločeni in imata najmanj po dva prometna pasova in odstavni pas ali odstavne niše in je zavarovana proti prehajanju divjadi, največja dovoljena hitrost za vozila omejena na 110 km/h, vendar je v nadaljevanju tega odstavka določba, da mora biti ta omejitev označena s predpisanim prometnim znakom. Ker dodatnega prometnega znaka, ki bi dovoljeval hitrost do 110 km ni, zgolj na podlagi opremljenosti ceste, zaključek, ki ga obdolženi ponuja, ni sprejemljiv.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004484
ZP-1-UPB3 člen 136, 136/5. ZVCP-1 člen 233, 233/1.
postopek o prekršku - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog - ustavitev postopka - razumen dvom
Obdolženec je ob podajanju svojega zagovora dne 16. junija 2009, v dokaz, da je dne 21. januarja 2009 s poslovnim partnerjem v njegovem vozilu kot sopotnik odpotoval na službeno potovanje v Nemčijo od koder se je vrnil 23. januarja 2009, predložil potni nalog z obračunom potnih stroškov za navedene tri dni, iz katerih je razvidno, da je dne 21. januarja 2009 odpotoval s P. v Nemčijo ob 6.30 uri in je glede na opis poti izkazal razumen dvom glede domnevanega dejstva, da je on storilec očitanega prekrška. Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče na podlagi določbe 5. točke prvega odstavka 136. čl. ZP-1, postopek zoper obdolženega S. T. zaradi prekrška po določbi e. točke desetega odstavka 32. čl. ZVCP-1, začet na obdolžilni predlog SE za nadzor prometa z dne 5. aprila 2009, ustavilo, ker ni dokazano, da je prekršek storil obdolženec.
redni postopek – postopek v sporih majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi
Na podlagi 5. odstavka 130. člena ZPP-D se v primeru, če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona (to je pred 1. 10. 2008) po rednem postopku, pa vrednost spornega predmeta ne presega 2.000 EUR, postopek nadaljuje po določba zakona, ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. Vrednost tega spora je ocenjena na 1.461,40 EUR. Po novih določbah gre v tej zadevi torej za spor majhne vrednosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0056804
ZIZ člen 64, 64/1, 254. ZZZDR člen 59, 59/1. ZZK-1 člen 36.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice – načini pridobitve lastninske pravice – nevpisana nepremičnina - pridobitev lastninske pravice na nevpisani nepremičnini – pridobitev zastavne pravice na nevpisani nepremičnini
Tožnica ne more uspeti z zahtevkom za nedopustnost izvršbe na stanovanju, ki ni vpisano v zemljiško knjigo, če je upnik zastavno pravico na njem pridobil, preden ga je dolžnica prodala tožnici.