teritorialno nespremenjene občine - krajevne skupnosti in ožji deli občin na območju novih občin - novoustanovljene občine
Z novelo ZUODNO-B je prišlo do spremembe teritorialne mreže občin, pri čemer pa je veliko občin, med njimi tudi MOK ostalo teritorialno nespremenjenih. Za te občine pa določba prvega odstavka 3. člena ZUODNO-B ne velja, marveč se uporablja zgolj za krajevne skupnosti in ožje dele občin, na območju novih občin, ki so bile ustanovljene s to zakonsko novelo. Novoustanovljene občine po tem predpisu so namreč lahko le tiste občine, katerih območje se je z zakonsko novelo ZUODNO-B spremenilo.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve
Presoja pogojev za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom ustanove brez privolitve.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - začetek izplačevanja
Ker tožnik, poleg pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, izpolnjuje tudi pogoje za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine, je odločitev sodišča prve stopnje o priznanju te pravice pravilna. Tožena stranka bo na podlagi te odločitve v posebnem postopku ugotovila, kdaj je tožnik pričel delati s krajšim delovnim časom od polnega, odmerila delno invalidsko pokojnino in odločila o pričetku izplačevanja in višini delne invalidske pokojnine.
Upnik v predlogu za odlog izvršbe ni navedel nikakršnega razloga za odlog, zato ni verjetno izkazal potrebnosti odloga in njegovi stroški za sestavo predloga niso potrebni stroški za izvršbo.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitek o bistveni kršitvi določb postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo, ker ga ni pozvalo da odpravi pomanjkljivosti, ni utemeljen. Tako bi moralo ravnati sodišče le, če bi bila vloga nerazumljiva in ne bi obsegala vsega, kar je treba, da bi jo sodišče lahko obravnavalo. Pritožnikova zahteva za sodno varstvo obsega vse, kar je potrebno, da jo sodišče lahko obravnava (61. čl. v zvezi s 153. čl. ZP-1). Ker pa ne vsebuje konkretnih navedb glede dejanskega stanja prekrškov, jo je sodišče prve stopnje lahko preizkusilo le v okviru preizkusa, ki ga mora opraviti po uradni dolžnosti (62.a čl. ZP-1). Ker je ob preizkusu ugotovilo, da ni podana nobena izmed kršitev iz 62. čl. ZP-1 (niso bile kršene materialne določbe zakona) niti ni podana nobena od kršitev, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (62.a čl. ZP-1), je okrajno sodišče kot instanca prekrškovnemu organu pravilno razsodilo, da storilčeva zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ni podlage za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, če je nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja nastala kot posledica aktivnosti delodajalca, konkretno ukinitve delovnega mesta v času, ko teče sodni postopek v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zlasti ne v primeru, če delodajalec išče nove delavce za delovna mesta, za katera se zahteva enaka izobrazba, kot jo ima delavec, ki je prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega je v konkretnem primeru izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita ni le iz formalnih razlogov, ampak tudi, ker ni dokazan obstoj utemeljenega razloga za njeno podajo, kar pomeni, da izguba zaupanja delodajalca ni utemeljena.
V obravnavani prekrškovni zadevi je obdolženec navedel razbremenilni dokaz – svoj alibi je dokazoval z računom gostišča. Sodišče prve stopnje se je sicer do tega dokaza opredelilo s pavšalno navedbo, da takega dokaza ni moglo upoštevati, pri tem pa ni zadostilo kriterijem pravnih jamstev izvajanja dokazov v obdolženčevo korist. Zgolj na podlagi ugotovitve, da se račun, izdan dne 4. decembra 2008 ob 15.28 uri, nanaša na štiri malice in ne na poslovno kosilo, namreč ni mogoče izključiti resničnosti navedb obdolženca, da je ob navedenem času bil v omenjenem lokalu. Zato bi moralo sodišče, če je dvomilo v obstoj navedenega alibija, obdolženčeve navedbe do konca preveriti. Tega pa ni storilo.
povzročitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – osebnostne pravice – poseg v osebnostne pravice – pravica do duševne celovitosti (integritete)
Toženčeva izjava »ima [tožničin invalidni sin] samo pet dni delovne dobe in da mora delati za takšne ter da se je nalašč vrgel pod avto«, ki jo je tožničinemu sinu izrekel vpričo nje, je zavržna in vulgarna do te mere, da ne predstavlja le žalitve invalida, pač pa posega tudi v čustvovanje njegovih najbližjih, in sicer do te mere, da posega v osebno integriteto ob žalitvah navzočega svojca, v konkretnem primeru tožničino.
Pri presoji tožnikove zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine se lahko upošteva le pokojninska doba, ki jo je dopolnil v zavarovanju pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ne pa tudi doba oz. čas, ko tožnik ni bila zavarovan v Sloveniji, ker je bil v BiH) v trajanju 14 let, 11 mesecev in 10 dni. Na podlagi pokojninske dobe v takšnem trajanju pa tožnik pogojev ne izpolnjuje.
OZ člen 6, 6/1, 122, 610, 610/1, 610/2, 611, 611/2. SPZ člen 49.
najemno razmerje – prodaja nepremičnine dane v najem – nov zakupodajalec – sklenitev prodajne pogodbe – pridobitev lastninske pravice na predmetu danem v najem– vknjižba v zemljiško knjigo – prenos najemne pogodbe – obvestilo o odtujitvi v zakup dane stvari
Za zakupnika je posel, ki je podlaga za prenos lastninske pravice, posel, sklenjen med tretjimi osebami, zato je njegov položaj podoben položaju dolžnika pri odstopu terjatve. Šele z obvestilom (naznanitvijo) prenosa lastninske pravice postane zakupniku znana sprememba druge pogodbene stranke. Po prejetem obvestilu mora najemnik svojo obveznost plačila najemnine plačati samo pravemu zakupodajalcu. Ko je najemnik enkrat obveščen o odtujitvi stvari, ki jo ima v zakupu, se mora na obvestilo zanesti in ga spoštovati ter od tega trenutka dalje plačevati najemnino novemu zakupodajalcu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - bolniški stalež - socialni spor - pravnomočna sodba
Ob upoštevanju pravnomočne sodbe, izdane v socialnem sporu, s katero je bil tožniku za nazaj priznan bolniški stalež, je pravilen zaključek, da tožnik v spornem obdobju z dela ni izostal neupravičeno, tako da ni kršil obveznosti iz delovnega razmerja, da bi bil podan razlog po 2. al. prvega odst. 111. čl. ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSL0066512
ZP-1 člen 68, 69, 69/1, 90, 90/1. ZVCP-1 člen 32, 32/7, 32/7-b, 32/9, 32/9-d.
hitrost vožnje – meroslovne zahteve za merilnike hitrosti – okoliška temperatura – pravice obrambe – pravice obdolženca – zaslišanje obdolženca – načelo materialne resnice
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tistega, ki je materialnopravno relevanten in čigar obstoj ter pravno relevantnost je obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti. Za pošteno sojenje je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti ali pravni interes so predmet sodnega postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi glede pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne stranke ni zapostavljena. Sodišče pa glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost.
Sistem Provida 2000 je res občutljiv na temperaturne spremembe, zaradi česar je pri njegovi uporabi treba upoštevati zahteve iz navodil za uporabo, vendar pa ne iz razloga, ker bi temperaturne spremembe v zimskem času vplivale na pravilnost meritev s tem merilnim sistemom, temveč zato, ker se lahko v primeru, da se kasete v vozilo prinesejo iz toplega prostora, zaradi temperaturne razlike med kaseto in video rekorderjem, trak kasete zlepi z glavo video rekorderja, zaradi česar pri nizkih temperaturah (pod 0°C) kaset ni dovoljeno puščati v video rekorderju in v vozilu, temveč je priporočljivo, da se vozilo predhodno ogreje oziroma da je vozilo redno garažirano.
vknjižba lastninske pravice – preoblikovanje pravne osebe – pravno nasledstvo
Ker še ni prišlo do avtomatičnega prenosa podatkov iz poslovnega registra v zemljiško knjigo, je pritožbeno sodišče z vpogledom v poslovni register preverilo, da je predlagateljica pravna naslednica v zemljiško knjigo vpisane pravne osebe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004480
ZP-1-UPB3 člen 157, 157/3. ZVCP-1 člen 132, 132/1, 132/2, 132/5.
postopek o prekršku - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti - nova dejstva in dokazi odklonitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na pritožbene navedbe o vsebnosti etanola v oralnem pršilu Angal S le pripominja, da že količina etanola, ki ga navaja zagovornik (to je, da je v enkratnem odmerku do 157 mg etanola, kar je enakovredno do 4,3 ml piva in manj kot 2 ml vina), pove, da gre za nepomembne količine etanola v navedenem oralnem pršilu, poleg tega pa iz obdolženčevega zagovora pred sodiščem prve stopnje ne izhaja, da bi neposredno pred samim preizkusom alkoholiziranosti z alkotestom to pršilo uporabil. Subjektivna obdolženčeva ocena, da se je počutil povsem treznega in sposobnega za vožnjo osebnega avtomobila, ne vzdrži kritične presoje. Iz izpodbijane sodbe je razvidno, da je obdolženi imel kot voznik osebnega avtomobila v cestnem prometu v organizmu najmanj 1,10 mg alkohola v litru izdihanega zraka, kar ob preračunu pomeni najmanj 2,31 promila alkohola na kilogram krvi. Pri taki koncentraciji alkohola v organizmu pa je dokazano vsak voznik nesposoben za varno vožnjo.
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
razveza pogodbe o zaposlitvi – sprememba okoliščin – sprememba prebivališča
Tožbeni zahtevek za razvezo pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin, to je zaradi spremembe stalnega prebivališča delavca (tožene stranke) in posledičnega povečanja stroškov prevoza na delo z dela za delodajalca (tožeče stranke), ni utemeljen, ker ZDR v določbi, ki izrecno določa načine prenehanja delovnega razmerja, možnosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin ne vsebuje. V primeru spremenjenih okoliščin se namreč predvideva sprememba oziroma sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - uvajanje novih programov
Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ni utemeljen, saj je tožena stranka dokazala utemeljen razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Delo, ki ga je opravljala tožnica, je bilo potrebno zaradi širitve kapacitet, za takšno širitev je bilo treba instalirati nove proizvodne linije z vsemi stroji in napravami, na teh novih linijah oz. strojih pa pripraviti in vpeljati nove proizvode in tehnologije za izdelavo izdelkov za nove tipe vozil, ki jih je tožena stranka postopno vpeljevala v spornem obdobju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0056804
ZIZ člen 64, 64/1, 254. ZZZDR člen 59, 59/1. ZZK-1 člen 36.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice – načini pridobitve lastninske pravice – nevpisana nepremičnina - pridobitev lastninske pravice na nevpisani nepremičnini – pridobitev zastavne pravice na nevpisani nepremičnini
Tožnica ne more uspeti z zahtevkom za nedopustnost izvršbe na stanovanju, ki ni vpisano v zemljiško knjigo, če je upnik zastavno pravico na njem pridobil, preden ga je dolžnica prodala tožnici.