odškodninska odgovornost – športna dejavnost – opustitveno ravnanje - varnost na igrišču golfa – postavitev zaščitne mreže – skrbnost dobrega gospodarstvenika
Prvotožena stranka bi morala kot dober gospodarstvenik narediti več za varnost na igrišču, in sicer namestiti varnostne mreže, ki bi preprečevale let zgrešenih in nevarnih žogic na kraj, kjer se nahajajo igralci, in postaviti igrišče tako, da bi onemogočalo lete žogic v igralce na drugih stezah.
navajanja dejstev in dokazov – nova dejstva in dokazi – prekluzija – pritožbene novote
S tem, ko toženec trdi, da je terjatev ugasnila na podlagi storniranega računa, zatrjuje nova dejstva in se sklicuje na nov dokaz, kar v pritožbenem postopku ni dopustno, saj za to ne navaja nobenega opravičljivega razloga in pritožbeno sodišče teh trditev ni moglo upoštevati.
ZOR člen 186, 360, 360/1, 361, 361/1, 371, 376, 376/3.
zastaranje pri poslovni odškodninski obveznost – začetek teka zastaranja - rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku
Škoda je nastala z dnem poteka roka za prijavo terjatev v stečajnem postopku. Od takrat dalje se šteje odškodninska obveznost za zapadlo. Od tedaj dalje bi tožeča stranka lahko zahtevala od tožene stranke povrnitev zatrjevane škode oziroma takrat je pridobila pravico terjati izpolnitev odškodninske obveznosti.
Čeprav sta prva dva toženca oporočna dediča, ostali trije pa zakoniti (ne tudi nujni), ima odločitev o tožbenem zahtevku posledice tudi na zakonite dediče. V primeru, da bi bila oporoka razveljavljena, bi namreč prišli kot zakoniti dediči v poštev, poleg tožnice, tudi oni. Zato so zadnji trije toženci s prvima dvema skladno določbi 196. člena ZPP enotni in tudi nujni sosporniki. To pomeni, da so zato lahko le vsi skupaj enotna tožena stranka oziroma če tožba ne zajame vseh, ni tožena pravilna tožena stranka in je tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrniti.
Da bi lahko govorili o motenju (so)posesti, mora biti podana taka sprememba dejanskega stanja, ki bi tožeči stranki onemogočila normalno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Zgolj postavljena zapornica ne pomeni avtomatično motilnega dejanja, saj je tožeča stranka ves čas imela enako možnost dostopa do svojih poslovnih prostorov s tem, da so ji varnostniki ob ustrezni identifikaciji (dovolilnica) prehod vselej omogočili.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze – vzgoja in varstvo – zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživljanje otrok – dodelitev otroka – otrokove koristi
Odločitev, komu naj se otrok zaupa v vzgojo in varstvo, lahko narekuje le skrbna proučitev vseh okoliščin in ugotovitev, pri katerem od roditeljev so podani boljši pogoji za uveljavljanje otrokovih koristi.
sklenitev zavarovalne pogodbe - prijava okoliščin, pomembnih za ocenitev nevarnosti
Med okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in jih je sklenitelj zavarovanja dolžan prijaviti zavarovalnici, spadajo zlasti tiste, o katerih mu zavarovalnica postavi vprašanja. Tožnik (sklenitelj zavarovanja) ni bil seznanjen s t. i. seznamom poklicev in športov, ki predstavljajo posebne nevarnosti. Zato mu ni mogoče očitati, da je zamolčal amatersko ukvarjanje z nogometom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056869
OZ člen 179. ZPP člen 14.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – identično dejansko stanje – vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo – kaznivo dejanje – kazenska odgovornost
Na ugotovitev, da tožnica ob poškodbi ni utrpela pretresa možganov, ne more vplivati niti sklicevanje pritožnice na kazensko sodbo, saj je sodišče v pravdnem postopku po 14. členu ZPP vezano nanjo le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, ne pa tudi glede posameznih dejstev, ki predstavljajo dejansko stanje, če se s tem ne poseže v že pravnomočno ugotovljen obstoj kaznivega dejanja ali kazenske odgovornosti.
posestno varstvo – dejanska oblast nad stvarjo – omejena posest – delitev dejanske oblasti – delna oblast nad stvarjo – nesklepčen tožbeni predlog – varstvo posesti služnostne pravice - pravilo o vezanosti na zahtevek – vezanost sodišča na tožbeni zahtevek
Namen posestnega varstva je preprečevanje samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari, čeprav le začasno (provizorno), do ugotovitve resničnega stanja pravic na nepremičnini, ki predstavljajo pravno podlago za posest.
Tisti, ki ima dejanski posestni položaj, ki ustreza vsebini pozitivne služnosti, nima takšne integralne oblasti nad nepremičnino ali njenim delom, da bi bil njen posestnik ali soposestnik (tisti, ki skupaj z drugimi izvršuje dejansko oblast na celotni stvari).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059142
URS člen 26. ZPP člen 4, 5, 162. ZDPra člen 16. OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 352, 365. ZOR člen 18, 18/1, 154, 154/1, 376, 388.
zastaranje odškodninske obveznosti – odškodninska obveznost zaradi sprejetja ZDen-B – zakonodajna protipravnost – stroški postopka – RS kot stranka postopka – zastopanje Državnega pravobranilstva
Po ustaljeni sodni praksi je sestavni del ocene, kdaj je oškodovanec izvedel za škodo, tudi presoja, ali je po nastopu škodnega primera ravnal s potrebno skrbnostjo, torej tako, da mu ni mogoče očitati malomarnosti. Ob takšnem izhodišču je odločilno, kdaj bi oškodovanec glede na okoliščine konkretnega primera moral in mogel vedeti za protipravnost ravnanja toženke kot enega od štirih elementov odškodninske odgovornosti, ne pa, kdaj se je to dejansko zgodilo.
Če je bil postopek prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali če se je sodišče odločilo, da ne bo več čakalo na konec prejudicialnega postopka. V obravnavanem primeru je izpolnjen prvi od navedenih pogojev, zato je bilo sodišče dolžno izdati sklep o nadaljevanju postopka po uradni dolžnosti.
nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena od strank – delna nemožnost izpolnitve
Ker je bil tožeči stranki preprečen dostop do čistilne naprave, ji je bilo onemogočeno dokončanje začetega posla. Gre za primer, ko je delna nezmožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna nobena od pogodbenih strank.
ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059100
ZOZP člen 41. ZPP člen 224. OZ člen 520/1.
regresni zahtevek zavarovalnice – solidarna odgovornost povzročitelja in lastnika neregistriranega vozila – prenos lastništva na vozilu – pridržek lastninske pravice – policijski zapisnik – dokazni standard
Policijski zapisnik ima glede na določbe 224. člena ZPP dokazno moč verodostojne listine. Zato mora toženec za uspeh s svojimi ugovori s stopnjo gotovosti dokazati, da so v policijskem zapisniku navedena dejstva neresnično ugotovljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004587
ZPP člen 184, 184/1. OZ člen 131, 133. SPZ člen 75, 99.
sprememba tožbe - prepovedana imisija - vodni vir - vir nevarnosti - protipravno vznemirjanje - odškodninska odgovornost izvajalca posegov - otežena raba nepremičnin
Sprememba tožbe je dovoljena do konca glavne obravnave (1. odstavek 184. člena ZPP), kar posledično pomeni, da stranke lahko utemeljujejo spremembo tožbe (kadar do spremembe pride po zaključku prvega naroka) tudi z novimi dejstvi in dokazi.
Glede na določbe 20.a člena ZIZ mora biti pisna izjava upnika vročena priporočeno po pošti (šesti odstavek), predložiti pa je treba glede na tretji odstavek dokazilo o vročitvi. To pa povratnica, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni prejel, ni.
Z dnem uveljavitve ZST-1 (1.10.2008) je ZST prenehal veljati. V postopkih, ki že potekajo, se takse do pravnomočnega zaključka tega postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Vse ostale določbe ZST-1, torej tudi tiste, ki urejajo pogoje in postopek za oprostitev plačila sodnih taks, pa se uporabljajo že od uveljavitve novega zakona dalje.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0058226
ZMZPP člen 50, 64. ZNP člen 35, 35/1.
delitev skupnega premoženja - pristojnost slovenskega sodišča - krajevna pristojnost - delitev nepremičnine na ozemlju sosednje države - pravilo o ustalitvi pristojnosti - perpetuacija pristojnosti
Za odločanje o predlogu za delitev stanovanja udeležencev v Barbarigi ni podana slovenska jurisdikcija, upoštevaje lego nepremičnine in naravo tega spora.
zaznamba izvršbe – lastnik nepremičnine – vpis dolžnikove lastninske pravice
Procesna ovira za odločanje o zaznambi izvršbe je odpadla s trenutkom, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločilo o tem, da ne opravi vpisa dolžnikove lastninske pravice, in ko je ta svoj sklep zaznamovalo v zemljiški knjigi. Pravnomočnost prvega sklepa tako ni bila pogoj za odločanje o zaznambi izvršbe.