ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZZZDR člen 54. ZZK-1 člen 40. ZOR člen 455.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – zakonca – skupno premoženje – nedoločen delež na skupnem premoženju
Bivša zakonca sta skupno premoženje delila na ta način, da je tretji toženec svoj nedoločen delež na skupnem premoženju prenesel na pravno prednico prvih dveh tožencev. Ker sta bila edina imetnika nedoločenih deležev na skupnem premoženju in, upoštevajoč presumpcijo polovičnega prispevka pri njegovem ustvarjanju, je zavezovalni posel učinkovit, do prenosa lastninske pravice od odsvojitelja na pridobiteljico pa ni prišlo, ker pravni posel ni bil zemljiškoknjižno izveden.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055650
OZ člen 994. ZPP člen 155, 155/1.
družbena pogodba – koristi družbenika – nastopanje pri javnem razpisu - razveljavitev naroka – povračilo stroškov
Tožbeni zahtevek, ki temelji na plačilu iz posla, pridobljenega na podlagi danih referenc tožeče stranke, bi bil sklepčen le, če bi tožeča stranka zatrjevala, da je v tem poslu tožena stranka pridobila določeno korist. Za njuno skladno nastopanje pri javnem razpisu (v konzorciju) je treba uporabiti določbe OZ o družbeni pogodbi. Po določbi 994. člena OZ je vsak družbenik upravičen do dela koristi, ki se doseže v družbi, vendar je dolžan nositi tudi del izgube, ki nastane z delovanjem družbe. Zato je za odločitev o denarnem zahtevku partnerja zoper nosilca ponudbe, ki temelji na prispevku partnerja, odločilno, ali je s skupnim delovanjem dosežena korist ali izguba.
Na naroku za obravnavo dne 24. 11. 2008 sta imeli obe stranki možnost ugovarjati izvedbi naroka, ki ga je vodila strokovna sodelavka brez navzočnosti sodnika in se tako izogniti nastalim stroškom.
O tožbenem zahtevku je odločalo sodišče okrožne pristojnosti, ki je za zahtevek stvarno pristojno, pri čemer je nepomembno, ali gre za gospodarski ali za pravdni oddelek oziroma, kot v danem primeru zatrjuje pritožba, za gospodarski spor.
Bistveni razpoznavni znak javnega dobra je splošna raba, ki vsebinsko vsakomur omogoča uporabljati stvar s statusom javnega dobra, posameznik pa je ne more priposestvovati. Posest javnega dobra ni mogoča, zaradi česar je posestno varstvo izključeno.
Če prvostopno sodišče meni, da je izvedensko mnenje nejasno, dvomljivo, protislovno ali pomanjkljivo, pa ne izkoristi možnosti po 2. in 3. odstavku 254. člena ZPP, s tem stori relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti razloge, zaradi katerih je zavrnilo dokazni predlog toženca, vendar bi moral toženec na navedeno kršitev, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaznega predloga opozoriti sodišče prve stopnje najkasneje pred koncem zadnje glavne obravnave, česar pa tožnik ni storil.
ZPP člen 292, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 481, 481/1. ZOdv člen 1, 1/1, 1/2. ZGD-1 člen 6/3. ZFPPIPP člen 7/7.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje – obrazložitev sodbe – gospodarski spor – odvetnik kot tožnik
Sodba sodišča prve stopnje ni obrazložena. Sklicuje se le na razloge druge sodbe, zato je ni mogoče preizkusiti. Vsaka sodba mora imeti vse sestavine, ki jih zakon zahteva. Gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki jo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
V konkretni zadevi ne gre za gospodarski spor. Tožnik je odvetnik in terjatev tudi vtožuje kot odvetnik.
ZKZ člen 4, 23, 23/6. ZSKZ člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pogodbeni prenos lastninske pravice - kmetijsko zemljišče – predkupna pravica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS – aktivna legitimacija
Pravica Republike Slovenije uveljavljati predkupno pravico na podlagi 4. čl. ZKZ je prenesena na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, zato ta lahko zahteva sklenitev pogodbe v svojem imenu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059178
ZPP člen 181, 182, 182/3. OZ člen 52. ZN člen 47.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v nepremičnino – pogodba o ugotovitvi obsega skupnega premoženja – obličnost pogodbe med razvezanima zakoncema – odsvojitev skupnega premoženja – ugotovitveni zahtevek – pravni interes - podredni zahtevek – ugoditev primarnemu zahtevku
Glede na delno ugoditev primarnemu zahtevku (ki se glasi na ugotovitev, da sta pravdni stranki v zakonski skupnosti pridobila nepremičnino, ter o njunem deležu na skupnem premoženju) sodišče o podrednem zahtevku (na plačilo) ne bi smelo odločati. Kadar skupnega premoženja ni več, ker je bila nepremičnina že odsvojena, stranki za takšno ugotovitveno tožbo nimata pravnega interesa.
Ob sklepanju dogovora o tožničinem vlaganju v toženčevo hišo ter obsegu in povrnitvi le – teh, pogodbeni stranki nista bila več zakonca, zato notarska oblika ni potrebna. Ker ne gre za prenos nepremičnin, ni potrebna niti pisna oblika.
Vabilo na narok, razpisan za 23. 10. 2008, je tožena stranka prejela 12. 09. 2008, po tem datumu pa je šele pooblastila za zastopanje odvetnico. Njena dolžnost je bila, da odvetnico obvesti o prejetih sodnih pisanjih, tako o tožbi oziroma predlogu za izvršbo kot tudi o prejemu vabila na narok. Zmotno je stališče, da bi moralo sodišče v takem primeru stranki vročati vabilo še enkrat po odvetnici. Sodnih pisanj, ki so bila pravilno vročena pravdni stranki v času, ko se je zastopala sama, ni potrebno naknadno še enkrat vročati pooblaščencu, od prejema pooblastila dalje pa se je sodišče pri vročanju sodnih pisanj stranki dolžno ravnati po določbi 1. odstavka 137. člena ZPP.
ZZSV člen 4.a. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/1, 225/4.
starostna pokojnina - dodatek k pokojnini - pokojnina iz držav bivše SFRJ
Ker je bilo o zadevi pravnomočno odločeno in je tožnik pridobil pravico do dodatka k starostni pokojnini, je tožena stranka ponovno zahtevo za odmero dodatka (tožnik je uveljavljal novo odmero zaradi domnevno zmotnega izračuna tožene stranke) utemeljeno zavrgla.
Ker se je zemljiškoknjižni postopek pričel pred izdajo odločbe Upravnega sodišča, se ta glede na določbo 147. člena ZZK-1 v tej zemljiškoknjižni zadevi ne more upoštevati.
Tožnika povrnitev vlaganj v stanovanje, izvršenih na podlagi (nične) kupoprodajne pogodbe, ne moreta terjati na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, saj je bilo toženki stanovanje vrnjeno na podlagi denacionalizacijske odločbe in za prehod premoženja torej obstaja pravna podlaga. Pravne podlage tudi ne predstavljata določbi 25. in 60. čl. ZDen, ki urejata povrnitve vlaganj, opravljenih do uveljavitve ZDen, ne pa kasnejših vlaganj.
odškodninska odgovornost države – izbris iz registra stalnega prebivalstva – zastaranje – vzročna zveza
Na pravico tožnika uveljavljati odškodninski zahtevek zaradi izbrisa iz evidence stalnih prebivalcev nista vplivala ZUSDDD, ki so bili izbrisani iz evidence stalnega prebivalstva, in tudi ne ustavna odločba U-I-246/02-28 z dne 3. 4. 2003, saj je ustavno sodišče že z odločbo U-I-284/94 z dne 4. 2. 1999 ugotovilo neustavnost zakonske določbe, ki je bila podlaga za izbris državljanov nekdanje SFRJ iz evidence stalnih prebivalcev, kar posledično pomeni, da je tožnik najkasneje z objavo navedene ustavne odločbe pridobil pravico do plačila odškodnine zaradi nezakonitega izbrisa.
načelo največje otrokove koristi – procesna strogost – dodelitev otrok – določitev stikov – določitev preživnine
Pravilo 408. člena ZPP v družinskih sporih izrazito mehča procesno strogost pravdnega postopka. Vendar pa je treba upoštevati, da jo mehča z vidika načela največje otrokove koristi.
Tožeča stranka je zatrjevala ničnost in tudi neobstoj pravnega posla, za katerega je tožnik jamčil s hipoteko. Ni pa postavila takega tožbenega zahtevka, temveč zahtevek na ugotovitev neveljavnosti pravnega posla. Ker je sodišče vezano le na trditve pravdnih strank, materialnopravno kvalifikacijo spora pa mora izluščiti samo, in ker je dolžnost sodišča, da skrbi, da stranke podajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo (285. člen ZPP), bi moralo tožečo stranko pozvati, da ustrezno dopolni tožbeni zahtevek. V primeru zatrjevane ničnosti oziroma neobstoja sodne poravnave, ki je izvršilni naslov, je namreč potrebno postaviti ustrezen vmesni ugotovitveni zahtevek.
vpis lastninske pravice – načelo pravnega prednika – vpis na posameznem delu stavbe
Vpis lastninske pravice je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena lastninska pravica.
Ne glede na to pa sodišče v skladu z določbo 6. člena ZPPLPS dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ. V primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ, se šteje, da je zemljiškoknjižni lastnik prodajalec iz te pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058920
ZOR člen 154, 154/2, 173, 173/3. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-15.
objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – vzročna zveza - trditveno in dokazno breme – domneva vzročnosti
Bistvo objektivne odgovornosti je v tem, da je povzročitelj škode odgovoren zanjo brez svoje krivde zgolj zaradi okoliščin na njegovi strani (bodisi zato, ker je imetnik nevarne stvari, bodisi zato, ker se ukvarja z nevarno dejavnostjo). V takem primeru se domneva, da je škoda posledica te nevarne stvari oziroma nevarnega obratovanja, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Vzročna zveza kot ena od splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti se torej domneva. Za tožnika je dovolj, da dokaže predpostavko vzročnosti. Zadošča, da mu uspe dokazati domnevno podlago. Dejstev, ki se po zakonu domnevajo, pa mu ni treba dokazovati.