CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059126
ZTLR člen 20. ZPP člen 181, 319/2. ZZK-1 člen 243.
originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – ugotovitvena tožba - izbrisna tožba – res iudicata – pridobitev lastninske pravice z odločbo organa – zamudna sodba
Z ugotovitveno sodbo sodišče ugotovi, da je prišlo do originarne pridobitve lastninske pravice, vendar se v tem primeru lastninska pravica pridobi na podlagi zakona in ne na podlagi sodbe. V obravnavanem primeru pa ni šlo za originarno pridobitev lastninske pravice tožnika, pač pa je šlo za stanje, ko je imel sicer formalnopravno pravilen vpis materialnopravne pomanjkljivosti, to pa se lahko sanira z izbrisno tožbo, ne pa z ugotovitveno.
ZIZ člen 45, 45/2, 45/4, 46, 167, 196. ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 90, 90/1, 90/1-1, 120, 120/2, 124, 125, 125/2, 148, 148/2, 148/2-2, 148/2-3, 148/2- 4, 148/2-5, 161, 161/3, 161/3-2.
zaznamba izvršbe - čas oprave - verodostojna listina - izvršilni naslov
Iz določb ZZK-1 ne izhaja, da se zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi lahko opravi šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, navedeno ne izhaja niti iz določb ZIZ, ravno nasprotno je v 46. členu ZIZ določeno, da se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Izjema od navedenega pravila je v četrtem odstavku 45. člena ZIZ predvidena le, kadar gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, medtem ko v primeru sklepa o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, kot je to primer v predmetni zadevi, izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 45. člena ZIZ pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji sklepa o izvršbi in ne šele po pravnomočnosti tega sklepa.
Dedovanje kmetijskih zemljišč, ki so v postopku denacionalizacije vrnjena na ime pokojnih upravičencev, se izvede, upoštevaje določbe ZDKG, če je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija in je bila kot taka predmet dedovanja po posebnih predpisih oziroma, če kmetija ni bila predmet dedovanja po posebnih predpisih, pa bi bila, če bi do dedovanja prišlo po letu 1973.
Zgolj dejstvo, da zadevne nepremičnine niso kmetijska zemljišča, ne izključuje uporabe določb ZDKG, kajti 2. odstavek 3. člena ZDKG izrecno določa, da v zaščiteno kmetijo poleg kmetijskih zemljišč spadajo tudi gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zemljišči, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe (funkcionalna zemljišča) ter nekatere druge premične stvari, pravice in obveznosti povezane s kmetijo (kmetijske priprave, orodja, živina, služnosti...). Ključna je presoja, ali je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da se je tožnik kot lastnik služeče nepremičnine (s postavitvijo navedene ograje) uprl izvrševanju stvarne služnosti tožencev, vendar ni izpolnjen drug pogoj, torej, da lastnik gospodujoče stvari svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje. Izvršitev služnosti je lahko dejanska ali pravna in v primeru, ko lastnik gospodujočega zemljišča vloži zahtevo za pravno varstvo, ima takšna (pravna) izvršitev služnosti naravo pretrganja zastaranja. Glede na to, da je toženec zoper tožnika v tej pravdi vložil tožbo na ugotovitev obstoja služnostne pravice in prepoved vsakršnih poseganj v služnostno pravico, je potrebno šteti, da je pravno izvrševal služnost, torej v času trajanja navedenega pravdnega postopka o stanju neizvrševanja, ne moremo govoriti.
ZIZ člen 78. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 99, 99/2-3, 114, 114/1, 114/2.
krajevna pristojnost – narava spora – izključna stvarna pristojnost – spor o pravicah intelektualne lastnine – izvršilni postopek
Na odločitev o krajevni pristojnosti v izvršilnem postopku ne vpliva narava spora (v konkretnem primeru gre za izvršilni in ne pravdni postopek), na kar se neutemeljeno sklicuje upnik, ko pravi, da gre za spor o pravicah intelektualne lastnine, med katere sodi tudi avtorska pravica, zato naj bi bilo izključno stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
delitev solastnine – civilna delitev – stvar v celoti pripade enemu solastniku – kriteriji za delitev solastnine – način delitve – krajevna pristojnost sodišča
V skladu z določbo 1. odstavka 57. člena ZPP je za odločanje o delitvi solastnih nepremičnin izključno krajevno pristojno sodišče, na čigar območju ležijo nepremičnine.
V postopku za delitev solastnine na nepremičninah je načeloma treba v celoti razdeliti solastno premoženje udeležencev, upoštevaje pri tem njihove predloge oziroma voljo.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca – bistveno spremenjene razmere - rojstvo dveh otrok – povečane potrebe otroka
Če ima eden od staršev še druge otroke, ki jih je dolžan preživljati, je potrebno pri oceni njegovih zmožnosti, da prispeva k preživljanju skupnega otroka, upoštevati tudi to obveznost, in sicer neodvisno od tega, ali jo izpolnjuje ali ne.
ZPP člen 243. OZ člen 154, 154/1, 154/3, 171. ZVCP-1 člen 30, 30/1, 30/2, 49, 49/1, 52, 129, 129/1. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 102, 102/2.
dokazovanje – strokovna vprašanja - postavitev izvedencev – pravna pravila – iura novit curia
Izvedeniško mnenje je dokaz, ki se nanaša na ugotovitev ali razjasnitev posameznih dejstev, medtem ko je uporaba pravnih pravil v pristojnosti sodišča. To zato ni vezano na celotne ugotovitve izvedeniškega mnenja, tudi v delu, ko se ta opredeljuje do soprispevka posameznih udeležencev prometne nezgode k nastanku škode, temveč zgolj na njegove dejanske ugotovitve o načinu in poteku prometne nezgode.
Toženka je tista, ki je bila dolžna skleniti pogodbo takoj oziroma glede na specifiko zadeve takoj, ko je to bilo mogoče. V določbi 162. člena OZ oziroma 183. člena ZOR je vsebovana njena dolžnost spremljati obstoj pogojev oziroma ovir za izpolnitev kontrahirne dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059109
OZ člen 86. ZPP člen 254/2.
izjava volje poslovno nesposobne osebe – neveljavnost pogodbe – sprememba tožbe – zaslišanje izvedenca – postavitev novega izvedenca
Poprava tožbenega zahtevka, ki se namesto na ugotovitev ničnosti pogodbe glasi na ugotovitev o neobstoju pogodbe in pravnem neučinkovanju, ne predstavlja spremembe tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058897
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 214, 214/2.
zloraba osebnih podatkov – posredovanje osebnih podatkov tretji osebi - protipravnost
Golo dejstvo, da posameznik tretji osebi posreduje svoje osebne podatke, ni protipravno. Za nedopustno škodljivo dejstvo gre šele tedaj, če posameznik to stori z namenom zlorabe podatkov, ki omogočajo pridobitev premoženjske koristi.
ZPSPP člen 26, 26/1, 29, 29/2. ZPP člen 311, 311/1, 311/3.
najemna pogodba – poslovni prostor - najem poslovnih prostorov –odpoved najemne pogodbe – prenehanje najema – zapadlost obveznosti na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov
Odpoved najemodajalca sodi v trditveno podlago tožbe na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov in poseben oblikovalni tožbeni petit za prenehanje najemnega razmerja ni potreben.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – darilo – upoštevanje posebnega premoženja kot višji delež na skupnem premoženju
Celotna nepremičnina je skupno premoženje pravdnih strank, ker je ta nepremičnina nedeljiva celota in je ni možno delno opredeliti kot skupno premoženje in delno kot posebno premoženje toženca, pri tem pa sta ga stranki v deležu 61,54 % ustvarila s skupnim delom, preostali delež pa je prispevek toženca iz njegovega posebnega premoženja, ki se ga upošteva v okviru njegovega višjega deleža na skupnem premoženju.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 200/1, 200/2. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1, 179/2. ZKP člen 542, 542/1, 542/2.
objektivna odškodninska odgovornost države - neupravičen pripor – duševna bolezen – deljena vzročnost
K tožnikovi škodi sta prispevali v enaki meri tožnikova dispozicija za duševno bolezen in stres, ki ga je povzročil pripor. Odškodnine 250,00 EUR dnevno.
Tožena stranka je v drugem postopku vztrajala, da ni lastnica stanovanja in da gre za pomoto; v tej pravdi še v pritožbi vztraja, da je lastnica istega stanovanja. To meji na zlorabo pravic.
Pri vtoževani terjatvi gre za izterjavo obratovalnih stroškov in na stroške upravljanja v ožjem smislu. Zaračunavanje najemnine pa ne spada v nobeno od zgoraj navedenih kategorij, kar ima za posledico pomanjkanje aktivne legitimacije upravnika - tožeče stranke za izterjavo najemnine oziroma uporabnine od uporabnika funkcionalnega zemljišča.
enoletni zastaralni rok - zastaranje terjatev upravnika - zastaranje terjatev iz naslova stroškov obratovanja
Terjatve upravnikov, dospevajoče v trimesečnih ali krajših rokih, zastarajo v enem letu, pri čemer začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Enoletni zastaralni rok velja tako za terjatve iz naslova storitev upravljanja, kot za terjatve, s katerimi upravnik uveljavlja stroške dobavljene energije in storitev, ki jih je plačal za etažne lastnike. OZ prekinja prakso, oblikovano na osnovi ZOR, ki specialnega določila o zastaranju terjatev upravnikov ni vseboval.