sposobnost biti stranka – samostojni podjetnik posameznik – prenehanje opravljanja dejavnosti
Četudi je tožena stranka kot samostojna podjetnica prenehala opravljati svojo dejavnost pred vložitvijo tožbe, se tožba ne zavrže, ker prenehanje opravljanja dejavnosti dejavnosti ne pomeni tudi prenehanja stranke. Stranka je že od vsega začetka le fizična oseba, ki kljub prenehanju opravljanja dejavnosti še naprej odgovarja za obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja opravljanja dejavnosti. Kot fizična oseba ima tudi polno pravno sposobnost in s tem sposobnost biti stranka v pravdnem postopku.
škoda upravnika – škoda lastnika objekta - poslovna odškodninska odgovornost – podizvajalec - znižanje plačila - pobotni ugovor – priznanje terjatve
Tožena stranka je bila kot upravnik objekta zavezana dohodke od najema/prodaje parkirnih mest odvajati lastniku objekta, zato ni legitimirana za uveljavljanje škode, ki naj bi nastala, ker je tožeča stranka parkirne kartice izdajala brez pravnega temelja in sredstev od takšne izdaje ni odvedla toženi stranki. Bistveno pri presoji nastanka škode je dejstvo, kdo je upravičenec do plačil, saj je le pri njem lahko prišlo do zmanjšanja premoženja.
Ugovor pobota je materialnopravni ugovor ugasle pravice v posledici enostranskega pobotanja po 311. členu OZ. Iz njegovega bistva izhaja, da dolžnik z ugovorom pobota zatrjuje, da je terjatev upnika obstajala, da pa je prenehala s tem, ko si je nasproti stopila s terjatvijo dolžnika. S pobotnim ugovorom tako dolžnik smiselno priznava, da je bila terjatev upnika utemeljena, saj v nasprotnem primeru ne bi bilo razumljivo oz. logično, da bi dolžnik podal pobotno izjavo.
Ker tožena stranka ni predložila listin, iz katerih bi bilo razvidno, da je tožnici v spornem obdobju plačo izplačala, ampak je le zatrjevala, da je tožnici na njeno prošnjo plačo izplačala na roko, pri čemer priči, ki ju je predlagala, tega nista potrdili, je tožbeni zahtevek za plačilo plače utemeljen.
invalid III. kategorije - samozaposlena oseba - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost
Zaradi psihiatričnih težav tožnik ni več zmožen za delo „voznik tovornega vozila“ s polnim delovnim časom, zmožen pa je opravljati drugo delo v delokrogu svojega poklica brez potrebe po samostojnem odločanju, brez samostojnega prilagajanja nepredvidljivemu delovnemu procesu in prevzemanju večje odgovornosti, pa tudi brez zahtevnega dela z ljudmi in to v polnem delovnem času. Njegova delovna zmožnost je zmanjšana za manj kot 50 %. Ker je tožnik vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje kot samostojni podjetnik in kasneje kot prejemnik denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ne more pridobiti pravice do premestitve in pravice do nadomestila za invalidnost.
odpravnina - osnova za odmero - pravica do dela s skrajšanim delovnim časom
Ena od pravic iz delovnega razmerja, ki pripada delavcu s polnim delovnim časom in zato tudi delavcu s krajšim delovnim časom, je odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Enaka obravnava tožnika, ki je delal krajši delovni čas, in delavca, ki dela polni delovni čas, pomeni, da se obema pri odmeri odpravnine upošteva plača, ki sta jo prejela ali bi jo prejela v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, ob upoštevanju števila let pri delodajalcu. Tožnik je v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo prejemal plačo po dejanski delovni obveznosti štiri ure dnevno, to plačo je treba upoštevati pri odmeri odpravnine.
Za odmero invalidske pokojnine je bistveno, da je tožnik po uradnem potrdilu davčnega organa plačal prispevke iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja do 31. 1. 2000. Uradno potrdilo predstavlja javno listino, dejstva, navedena v tej listini, pa se štejejo za resnična. Tožnik tudi ni predložil nobenega nasprotnega dokaza oziroma drugačnega podatka, ampak je podatke izpodbijal zgolj pavšalno. Zgolj na podlagi pavšalnih navedb pa ni bilo potrebe po izvedbi dokaza z izvedencem.
ZDR člen 29, 29/1, 29/1-6, 47, 47/2, 52, 52, 54. ZSDP člen 48.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva
Zaradi izvrševanja pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva se ne sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, ampak se sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, v kateri je določno opredeljeno obdobje, v katerem bo delavec delal krajši delovni čas. Ker tožena stranka za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas drugih razlogov, razen izvrševanja pravice do krajšega delovnega časa, ni navedla, se ta pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDR člen 31, 32, 82, 82, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 143, 144, 145, 145/1, 145/1-6. KZ člen 169. KZ-1 člen 158.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid - invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - nadurno delo - zagovor - vabilo na zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - znaki kaznivega dejanja - razžalitev
Tožnik je imel kot invalid III. kategorije invalidnosti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Kljub temu mu je tožena stranka nalagala delo izven tako določenega delovnega časa (kot nadurno delo), tudi na razgovor k direktorju ga je vabila izven njegovega delovnega časa. Tožnikov neodziv na zagovor glede na to, da je podaljševanje delovnega časa zanj predstavljalo obremenitev, ne predstavlja hujše kršitve delovne obveznosti, ki bi pomenila utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 2/5. ZPIZ-1 člen 36, 177, 177/2.
bivši vojaški zavarovanci - starostna pokojnina - tuj pokojninski sistem - pokojninska doba - status zavarovanca - izbirna pravica
Tožnik zaradi osamosvojitve Republike Slovenije ni ostal brez zaposlitve, ampak je z delom nadaljeval v tuji vojski (JLA) in na dan 1. 1. 1994 tudi uveljavil pravico do starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja, pri čemer se mu je upoštevala pokojninska doba, dopolnjena pri bivšem nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev. Iz tega razloga ob upoštevanju iste pokojninske dobe ne more pridobiti pravice do pokojnine še pri tožencu, čeprav se je v letu 2005 vključil v obvezno zavarovanje in je bil ob vložitvi zahteve tudi zavarovanec toženca.
kolektivni delovni spor – spor o zakonitosti stavke – procesna legitimacija – zavrženje predloga
Predlagatelj, ki ni niti tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko, niti tisti, zoper katerega je stavka organizirana, ne more biti stranka postopka o zakonitosti stavke, tako da ni podana njegova procesna legitimacija v konkretnem delovnem sporu. Ker je vprašanje procesne legitimacije procesno vprašanje, se predlog zavrže in ne zavrne.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – delavski predstavnik – predsednik sveta delavcev – soglasje sveta delavcev
Tožnik je bil izvoljen za namestnika predsednika sveta delavcev, tako da je užival posebno varstvo pred odpovedjo in mu tožena stranka brez soglasja sveta delavcev ne bi smela podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPIZ792 člen 43, 44, 45, 46, 46/4. ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. ZLPP člen 23, 23/5, 25.a.
pokojninska osnova - vštevnost neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožniku se del neizplačane plače, ki je bila namenjena za interno razdelitev in za notranji odkup, všteva v pokojninsko osnovo, saj so bili od tega dela plače tudi obračunani in plačani prispevki za socialno varnost.
Sodišče nima pristojnosti posegati v odločitev, kateri izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje, je najbolj ustrezen za generalnega direktorja tožene stranke. Ima pa z ZZ podeljeno pristojnost in zaradi vloženega zahtevka obveznost preveriti, ali izbrani kandidat izpolnjuje predpisane pogoje. Prijavitelj, ki razpisnih pogojev ne izpolnjuje, namreč ne more kandidirati za to delovno mesto in bi moral biti iz postopka izbire izločen že pred samim glasovanjem o kandidatih.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD-1 člen 268.
stvarna pristojnost – sklep nadzornega sveta – odpoklic s funkcije
Spor v zvezi s tožbenim zahtevkom za ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu predsednika uprave oziroma podredno za razveljavitev sklepa je spor, ki v celoti temelji na določbah ZGD-1 in se ne nanaša na pogodbo o zaposlitvi tožnika oziroma na delovno pravne predpise. Iz tega razloga ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Enako velja za spor v zvezi z odškodninskim zahtevkom tožnika, saj slednji ne vtožuje plače kot pravice iz delovnega razmerja, ampak zahteva povrnitev škode zaradi nezakonitih sklepov tožene stranke, le obseg škode je določen v višini seštevka plač, ki bi bile izplačane do konca mandata, če ne bi bilo odpoklica.
oddaja priporočene pošiljke – pravočasnost pritožbe – oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Ker je bencinski servis Petrola kontaktna točka, na kateri se lahko oddajajo (med drugim tudi) priporočene pošiljke, in zanj veljajo v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem priporočenih poštnih pošiljk enaka pravila kot za pošto, to pomeni, da je dan oddaje poštne pošiljke oziroma pritožbe na bencinskem servisu šteti kot dan izročitve pritožbe sodišču prve stopnje
pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj - dnevnice
Dnevnice, ki jih je prejemal tožnik kot voznik, ne predstavljajo nadomestila za opravljeno delo preko polnega delovnega časa, ampak pomenijo povračilo stroškov in se ne upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059126
ZTLR člen 20. ZPP člen 181, 319/2. ZZK-1 člen 243.
originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – ugotovitvena tožba - izbrisna tožba – res iudicata – pridobitev lastninske pravice z odločbo organa – zamudna sodba
Z ugotovitveno sodbo sodišče ugotovi, da je prišlo do originarne pridobitve lastninske pravice, vendar se v tem primeru lastninska pravica pridobi na podlagi zakona in ne na podlagi sodbe. V obravnavanem primeru pa ni šlo za originarno pridobitev lastninske pravice tožnika, pač pa je šlo za stanje, ko je imel sicer formalnopravno pravilen vpis materialnopravne pomanjkljivosti, to pa se lahko sanira z izbrisno tožbo, ne pa z ugotovitveno.
enoletni zastaralni rok - zastaranje terjatev upravnika - zastaranje terjatev iz naslova stroškov obratovanja
Terjatve upravnikov, dospevajoče v trimesečnih ali krajših rokih, zastarajo v enem letu, pri čemer začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Enoletni zastaralni rok velja tako za terjatve iz naslova storitev upravljanja, kot za terjatve, s katerimi upravnik uveljavlja stroške dobavljene energije in storitev, ki jih je plačal za etažne lastnike. OZ prekinja prakso, oblikovano na osnovi ZOR, ki specialnega določila o zastaranju terjatev upravnikov ni vseboval.