ZIZ člen 45, 45/2, 45/3, 46, 46/1. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87.
zaznamba izvršbe – pravnomočnost sklepa o izvršbi
Pravnomočnost sklepa o izvršbi je glede na določbo 3. odstavka 45. člena ZIZ potrebna le v primeru, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine. V obravnavanem primeru pa je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi pravnomočne sodbe, torej izvršilnega naslova. V takšnem primeru po določbi 2. odstavka 45. člena ZIZ izvršilno sodišče pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji in ne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
URS člen 14, 14/1. ZŠtip člen 13. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 8.
državna štipendija – načelo enakosti
Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij s tem, ko v okviru dohodkovnega cenzusa določa pogoj za pridobitev štipendije ter ob tem upošteva oddaljenost dijakov in študentov od kraja šolanja in razvitost regije, iz katere je dijak oziroma študent, ne krši načela enakosti pred zakonom.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve – vpis v zemljiško knjigo
Iz predloga za izdajo začasne odredbe mora biti nedvoumno razvidna obveznost dolžnika, zato se od upnika zahteva, da v predlogu za začasno odredbo natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva, kateremu naj v svoji odločitvi sledi sodišče.
sposobnost biti stranka – neznani dedič – skrbnik zapuščine – začasni zastopnik
Neznani dediči ne morejo biti pravdna stranka. Ker neznani dediči ne morejo biti pravdna stranka, bi bilo brezpredmetno postavljanje skrbnika za posebne primere po 211. členu ZZDR, v zvezi s tem pa tudi ni podlage za postavitev začasnega zastopnika po 82. členu ZPP.
klavzula o pravnomočnosti – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti – nevročitev sklepa o izvršbi - vrnitev v prejšnje stanje - sodne takse – oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju
Dolžnikova trditev, da mu ni bil (pravilno) vročen sklep o izvršbi, ni razlog za
vrnitev
v
prejšnje stanje,
ampak le razlog za vložitev
predloga
za
razveljavitev klavzule pravnomočnosti
in izvršljivosti. Razlogi za
vrnitev
v
prejšnje stanje
so podani, če razlog za zamudo nastane na strani stranke, ne pa na strani sodišča.
Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera. To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju. Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči, temveč mora vlogo vsebinsko obravnavati.
ZOdvT člen 18, tar. št. 18, 38, 39. ZPP člen 12, 285, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
navajanje dejstev in dokazov – materialno procesno vodstvo – prekluzija – navajanje novih dejstev v novem sojenju – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje ni opravilo materialno procesnega vodstva, zato nobena stranka v novem sojenju ni omejena z navajanjem novih dejstev glede (ne)utemeljenosti obračuna odvetniških stroškov.
OZ člen 59, 59/2, 837, 849, 850. ZNPosr člen 5, 13. ZPP člen 8, 337.
posredniška pogodba – provizija – odložni pogoj
Obveznost plačila provizije sta pravdni stranki vezali na pogoj sklenitve nadaljnjih dveh posredniških poslov. Ker se kasneje nista dogovorili za tožničino posredovanje pri nakupu dveh stanovanj, se dogovorjeni odložni pogoji ni izpolnil in spremenjeni dogovor o proviziji ni začel učinkovati. Tožnica je upravičena do dogovorjenega plačila za posredovanje pri prodaji hiše v višini 1,8 % prodajne cene nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056877
OZ člen 179. ZOR člen 200. ZVPSBNO. ZPP člen 154, 154/2.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana škoda – numerus clausus oblik nepremoženjske škode – dolgotrajnost postopka – stroški postopka – načelo uspeha –sprememba sodne prakse
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja do uveljavitve ZVPSBNO ni bila pravno priznana oblika škoda ne po določbah Ustave RS ne po določbah OZ oziroma ZOR. Zakonodajalec je vpeljal numerus clausus oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče zahtevati denarno odškodnino. Nepremoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku in pravice do učinkovitega pravnega sredstva pa ni mogoče uvrstiti v nobeno od oblik nepremoženjske škode, ki so taksativno naštete v 179. do 182. čl. OZ (ali 200. do 203. čl. ZOR).
Sprememba sodne prakse, ki nastane po vložitvi tožbe in odločanju na prvi stopnji, je lahko okoliščina, ki se upošteva pri odločanju o stroških vsega postopka.
Ko sodišče v izreku sodbe odloči o zakonskih zamudnih obrestih, te od 1.1.2007 vselej prizna od glavnice izražene v eurih – ne glede na to, da so obresti začele teči že pred 1.1.2007.
zmotna uporaba materialnega prava – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – razveljavitev sodbe
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, sodišče druge stopnje pa je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti.
izvršljivost odločbe - pravice na podlagi invalidnosti - sprememba stanja
V primeru spremembe stanja invalidnosti in pridobitve novih pravic iz invalidskega zavarovanja stara pravica traja do prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, ki je ugotovljena z dokončno odločbo.
Toženec je zaslišan kot stranka izpovedal, da je svojemu sinu prepustil obdelovanje kmetije. Izpovedal je tudi, da kmetije nanj ni prepisal. Toženčev sin je torej z obdelovanjem sosednje parcele tožnikov izvrševal tisto, kar mu je toženec dovolil. Pri obdelovanju omenjene nepremičnine je res izvrševal dejansko oblast nad njo, hkrati pa je izvrševal tudi dejansko oblast toženca. Toženčev položaj, ki bi glede na navedeno vedno imel možnost zahtevati od svojega sina izročitev nepremičnine v neposredno posest, vsebuje vse značilnosti položaja posrednega posestnika.
Toženec bi bil pasivno legitimiran tudi, če bi prišlo do spremembe posestnega stanja brez njegove vrednosti ali morda celo proti njegovi volji, če bi odklanjal vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja oziroma restitucijo posesti. V takšnem primeru bi odklanjanje restitucije pomenilo poseg v posest.
odškodninska odgovornost dedičev za škodo, ki jo je povzročil zapustnik – odgovornost za zapustnikove dolgove -
Dediči so dolžni poravnati zapustnikove obveznosti, ki so nastale do njegove smrti, kot trenutka prehoda zapuščine na dediče, vendar le do višine podedovanega premoženja.
SZ člen 147. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2. MSVN priloga G člen 6.
privatizacija stanovanj – najemna pogodba – zastaranje – vprašanja nasledstva držav naslednic nekdanje SFRJ
Tudi tožbeni zahtevek na sklenitev najemne pogodbe po privatizacijskih določbah SZ zastara.
Tožnik ni podal dejanskih navedb, ki bi lahko povzročile uporabo Sporazuma, ki ureja vprašanja nasledstva držav naslednic nekdanje SFRJ oz. iz njegovih navedb ni mogoče ugotoviti, zakaj in kako naj bi vprašanja nasledstva vplivala na privatizacijo stanovanja, na katerem naj bi imel stanovanjsko pravico.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – vsebina izvršilnega predloga – obseg preizkusa izvršilnega predloga – izvršljivost sodne poravnave
Na podlagi prvega odstavka 42. člena ZIZ mora upnik izvršilni naslov, na podlagi katerega zahteva izvršbo, v predlogu za izvršbo določno označiti in navesti, ali je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti. Breme dokazovanja resničnosti vsebine podatkov v predlogu je na upniku v primeru, če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi. Navedene določbe ZIZ pa ne pomenijo, da bi sodišče prve stopnje moralo dovoliti izvršbo ne glede na vsebino predloga za izvršbo (in izvršilnega naslova, če je ta priložen izvršilnemu predlogu). ZIZ namreč ne izključuje preizkusa izvršilnega predloga glede obstoja formalnih in materialnih predpostavk za dovolitev izvršbe.
V konkretnem primeru gre za spor iz pogodbenega razmerja med gospodarsko družbo in fizično osebo in ne za spor med gospodarsko družbo in samostojnim podjetnikom.
ZZZDR člen 86, 88, 90, 90/1, 92, 99. URS člen 54. ZPP člen 8, 214, 411, 411/1.
razmerja med starši in otroci – izpodbijanje očetovstva – zahtevek za izpodbijanje očetovstva – zahtevek na ugotovitev očetovstva – teleološka razlaga zakona – začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti – dokazna ocena – prosta presoja dokazov – krvne preiskave
Člen 99 ZZZDR posebej ne določa, da bi moral tožnik istočasno s tožbo na izpodbijanje očetovstva vložiti tudi tožbo na ugotovitev očetovstva, vendar namen, ki ga zasledujejo pravna pravila v zvezi z urejanjem teh razmerji po ZZZDR, ob upoštevanju zakonske težnje po celoviti ureditvi posebnega varstva otrok, zahtevajo prav takšen tožbeni predlog.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, ker je štelo, da je v otrokovo korist, da se ohrani obstoječa družinska skupnost, kar pa pri pravočasno vloženi tožbi na izpodbijanje očetovstva ni relevantna okoliščina. Le ob ugotovljenih izjemnih okoliščinah na strani tožnika ali otroka, se bi morda izkazalo kot (pravno) pravično in zato nujno potrebno, da se to pravno pravilo »prebije«, ker bi se ugotovilo, da ne pokriva izjemnih dejanskih stanov.
v dokaznem postopku izvedeni dokazi z izvedenci medicinske stroke. Noben zakon ne določa, da je mogoče ugotoviti ali izpodbiti očetovstvo le, če je izveden dokaz z izvedencem medicinske stroke, s tem, da zoper tožene stranke ni predpisana nobena prisilna sankcija, da bi se udeležili medicinskih preiskav ali razpisanih glavnih obravnav.