OZ člen 274, 274/1, 275, 364, 364/1 ZPP člen 443, 443/1, 451, 452, 452/2, 458, 458/1.
prenehanje obveznosti – izpolnitev obveznosti – izpolnitev s subrogacijo – zastaranje – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – navajanje dejstev in dokazov – spor majhne vrednosti
V odgovoru na tožbo se je tožena stranka zavezala vrniti preveč izplačane zneske pokojnine, če bo dokazano, da so bili res preveč izplačani. Terjatev je torej pripoznala.
tekst :
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
O b r a z l o ž i t e v :
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da mora tožeči stranki plačati 561,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.10.2003 dalje ter zakonske zamudne obresti od zamudnih obresti, nateklih od glavnice 561,40 EUR v času od 10.10.2003 do 1.6.2004, od 1.6.2004 dalje. Presežek zahtevka je zavrnilo in naložilo toženi stranki, da mora tožeči stranki povrniti 237,29 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da mora toženec vrniti pokojnine, ki so bile izplačane po smrti pokojninske upravičenke brez pravne podlage. Odločitev je oprlo na določila o subrogaciji po 274. členu in 275. členu Obligacijskega zakonika – OZ.
Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče uporabilo zgoraj navedena člena OZ, čeprav tožeča stranka ni zatrjevala subrogacije, ampak se je sklicevala le na neupravičeno obogatitev. Če pa je tako, je na tožečo stranko lahko prešla le terjatev ZPIZ, to je terjatev iz naslova pokojnine, ki pa je občasna terjatev in zastara v treh letih. Ker je sodišče v nadaljevanju glede zastaranja štelo, da gre za vrnitveni zahtevek in ne zahtevek iz naslova pokojnine, je napačno uporabilo materialno pravo. Če bi sodišče pravilno opredelilo terjatev kot terjatev iz vračila pokojnine, bi ugotovilo, da je ZPIZ pozval tožečo stranko k vrnitvi pokojnine, ko je zastaralni rok že potekel. Tožena stranka pa ima zoper prevzemnika in plačnika enake ugovore, kot jih ima proti upniku. Ima torej pravico ugovora zastaranja prevzete terjatve, kar je med postopkom ves čas uveljavljala. Sicer pa vztraja, da tožena stranka ni bila nikoli v pravnem razmerju s tožečo stranko. Tožeča stranka med postopkom svojega tožbenega zahtevka ni opredelila in dokazala.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev sodišča prve stopnje je materialno pravilna, v pretežni meri pa so pravilni tudi razlogi izpodbijane sodbe. K tem razlogom pritožbeno sodišče glede na pritožbene trditve še dodaja:
Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo svojo odločitev na določbe 274. in 275. člena OZ, ki govorita o izpolnitvi s subrogacijo. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje kažejo, da je tožeča stranka imela pravni interes za izpolnitev obveznosti do ZPIZ, torej za vračilo dolžnega zneska iz lastnih sredstev glede na pogodbo med njo in ZPIZ. Ne drži, da je tožeča stranka zatrjevala le neopravičeno obogatitev. V prvi pripravljalni vlogi, kjer je odgovorila na navedbe v odgovoru na tožbo, se je sklicevala tudi na pogodbo med njo in ZPIZ, torej se je vsebinsko sklicevala tudi na subrogacijo (list. št. 14, točka IV, 2. odstavek).
Kolikor gre za vprašanje zastaranja, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ga tožena stranka ni uveljavljala pravočasno. Nasprotno: v odgovoru na tožbo je temelj terjatve celo pripoznala in se je zavezala vrniti preveč izplačane zneske, če bo ugotovljeno, da sta bili dve pokojnini nakazani preveč (list. št. 7 in 8; 1. odstavek 364. člena OZ).
V odgovoru na tožbo torej tožena stranka ne samo, da ni ugovarjala zastaranja, pač pa je temelj terjatve celo pripoznala s pogojem, da bo ugotovljena višina. Zastaranje je bilo torej pretrgano, kajti sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil znesek v višini 561,40 EUR z ustreznimi obrestmi preveč izplačan. S tem v zvezi je neupošteven pritožbeni očitek, češ da tožeča stranka med postopkom zahtevka ni opredelila in dokazala, kajti ta del pritožbenih trditev se nanaša na dejansko stanje, to pa po 1. odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP ni predmet pritožbe, ker gre za spor majhne vrednosti po 443. členu ZPP.
Po 451. členu ZPP mora namreč v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena pa v odgovoru na tožbo. Izrecen ugovor zastaranja je tožena stranka podala šele v vlogi z dne 30.3.2009, ki po 2. odstavku 452. člena ZPP niti ni bila več dopustna. Ugovor zastaranja zato nima pomena. Sodišču prve stopnje se z njim ne bi bilo treba ukvarjati. Zaradi tega tudi pritožbeno sodišče ne odgovarja na pritožbene trditve v zvezi z zastaranjem.
Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sodbo zavrniti po 353. členu ZPP.
ZDEN člen 2, 3, 3-6, 4, 19, 44, 44/3, 51, 51/4, 54, 54/1, 54/1- 1, 57, 57-1. ZJS člen 60, 60/3. ZNP člen 8, 37. ZPP člen 13, 154, 154/1, 165, 165/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 365, 365/2, 365/3, 366. ZPVAS člen 10. ZSOS člen 2, 4. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin,nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, člen 1, 15. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije, člen 1, 2, 3, 3/2, 4.
predhodno vprašanje - vezanost na odločitev upravnega organa – podržavljeno premoženje - določitev vrednosti podržavljenih zemljišč - načelo prirejenosti postopkov - načelo enakosti pred zakonom – stroški postopka
V predmetni zadevi je o vprašanju, ki je se v tej zadevi pojavlja kot predhodno, že pravnomočno odločil matični organ, v danem primeru upravni organ, zato je nepravdno sodišče na takšno odločitev vezano, pri čemer ni odveč podariti, da je vezanost na pravnomočne odločitve matičnega organa posledica učinkov pravnomočnosti sodnih kot tudi upravnih odločb. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje postopalo povsem pravilno, ko se v presojo vprašanja, ali obstajajo ovire za vrnitev odvzetega premoženja v naravi, za katerega se naj v predmetnem postopku določi višina odškodnine, ni spuščalo in dejanskega stanja v zvezi s tem ni raziskovalo, temveč je sledilo pravnomočni odločbi Upravne enote ..... .
Potrebno je zavzeti stališče, da so pravni interesi Slovenske odškodninske družbe, d.d. istovetni z interesi Republike Slovenije, torej z interesi države, ki pa so prišli do izraza že v upravnem postopku, zato se sedaj nasprotna udeleženka, zgolj zato ker v predmetnem nepravdnem postopku nastopa kot pravna oseba in s tem kot samostojen pravni subjekt, ne more sklicevati, da pravnomočna upravna odločba zoper njo ne more imeti učinkov, saj je jasno, da je bila nasprotna udeleženka kot delniška družba ustanovljena prav z namenom, da država poravna svoje obveznosti nasproti denacionalizacijskim upravičencem in se iz tega razloga učinki pravnomočne odločbe Upravne enote Lendava z dne 8.9.1997 raztezajo tudi nanjo.
Predlagatelji v svoji pritožbi izpostavljajo, da se kultura zemljišč po zgodovinskem zemljiškoknjižnem izpisku in zaplembeni odločbi ni ujemala z dejanskim stanjem v naravi v času podržavljenja, vendar pa je ugotoviti, da predlagatelji v namen razjasnitve tega pravno relevantnega dejstva v postopku na prvi stopnji niso postavili ustreznih trditev niti predlagali kakšnih dokazov, da bi se ugotovile tako zatrjevane dejanske okoliščine. Sicer so v svojem predlogu pavšalno navedli, da jim zaradi stvarnih in pravnih ovir, določenih v 19. členu ZDen, v last in posest ni bilo vrnjenih 14 ha 54 a 55 m2 kmetijskih zemljišč in gozdov, pri čemer pa zemljiških parcel, kot te obstajajo danes in ki naj bi že v času podržavljenja predstavljale gozd, niso opredelili in tega niso storili niti kasneje v postopku. Tudi sedaj v pritožbi predlagatelji pavšalno navajajo, da je bila slaba polovica nepremičnin, ki jih z upravno odločbo ni bilo mogoče vrniti v naravi, v času podržavljenja gozd, kot gozdne parcele pa izrecno opredelijo le parc. št. 2222, 2228 in 2219, pripisane vl. št. 2404 k.o. ....., vendar pa takšne navedbe predlagateljev predstavljalo nedovoljeno pritožbeno novoto po prvem odstavku 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, saj ni videti nobenega razloga, niti predlagatelji tega ne zatrjujejo, da te trditvene podlage ne bi mogli podati že v postopku na prvi stopnji.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno na kakršenkoli drugačen, razen na podlagi zakona določen način, ugotavljati vrednosti odvzetega premoženja, za katerega predlagatelji uveljavljajo odškodnino, kakor to sicer predlaga pritožba. Že z vidika enakosti pred zakonom, ki je v Ustavi RS (URS) opredeljena kot temeljna človekova pravica in svoboščina, kakršnikoli posebni kriteriji za določanje višine odškodnine izven predvidenih zakonskih okvirov, niso sprejemljivi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 365, 365-2, 366, 394, 394-2, 395 , 395/1. URS člen 23.
obnova postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nenavzočnost stranke
Ob tem ko tožena stranka v predlogu za obnovo lastnega zaslišanja ni predlagala, Vrhovno sodišče RS pa je že zavzelo jasno stališče, da se na naroku za obnovo postopka razpravlja le v mejah razlogov, ki so navedeni v predlogu za obnovo, (1) njena odsotnost na naroku dne 11.11.2008 na odločitev v predmetni zadevi ni imela nobenega vpliva, saj bi sodišče tudi v navzočnosti tožene stranka lahko odločilo le na podlagi listinskih dokazov. Tudi sicer pa se pritožbeno sodišče pridružuje zaključkom sodišča prve stopnje v petem odstavku na strani 4 izpodbijanega sklepa, da tožena stranka svoje odsotnosti iz naroka za obnovo postopka ni pravočasno opravičila. Tožena stranka se mora zavedati da mora svojo odsotnost pri sodišču opravičiti na tak način, da bo razpravljajoči sodnik, upoštevaje način rednega poslovanja sodišč, z opravičilom pravočasno seznanjen in da je o preklicu predvidenih procesnih dejanj mogoče pravočasno obvestiti tudi nasprotno pravdno stranko. Za vsako posamezno odsotnost pa je potrebno predložiti tudi zdravniško opravičilo, iz katerega izhaja, da pravdna stranka zaradi zdravstvenih razlogov ni sposobna pristopiti na sodišče.
Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da ima tožena stranka resne zdravstvene težave, vendar pa zgolj iz tega razloga njena poslovna sposobnost in s tem pravdna sposobnost ni omejena. Po prepričanju pritožbenega sodišča je tožena stranka, kljub zdravstvenemu stanju kot ga opisuje, še vedno sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, in bi že dolžna skrbnost, kot se od povprečnega človeka pričakuje v lastnih zadevah, v danih okoliščinah narekovala, da si zagotovi pooblaščenca, ki bi zastopal njene interese v predmetnem sodnem postopku. Določila ZPP, da stranke v civilnih sodnih postopkih lahko nastopajo tudi po pooblaščencih, so jasna in sodišče tožene stranke o tem ni bilo dolžno posebej poučevati. Če je bila tožena stranka mnenja, da si zaradi šibkega socialnega položaja kvalificiranega pooblaščenca – odvetnika ne more zagotoviti, je imela možnost, da pri sodišču zaprosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vendar tega ni storila.
Pritožnik si zmotno predstavlja, da sodišče v smeri postavitve odvetnika postopa po uradni dolžnosti, zgolj ker ta izkazuje splošno slabo zdravstveno stanje.
Tožena stranka se v predlogu za obnovo postopka, enako kot že v pritožbi in predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, sklicuje, da je svojo odsotnost pravočasno opravičila, zato v skladu s prvim odstavkom 395. člena ZPP vsebinska obravnava te okoliščine v okviru presojanja utemeljenosti predloga za obnovo, niti ni več dopustna. V skladu s citiranim določilom ZPP namreč iz razloga navedenega v 2. točki 394. člena ZPP obnove postopka več ni mogoče zahtevati, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljen v prejšnjem postopku, kakor je to primer v predmetni zadevi.
Ni v sferi sodišča, da na osnovi zdravstvene dokumentacije samo ocenjuje sposobnost tožene stranke za pristop na sodišče. Tožena stranka bi svojo odsotnost za vsak posamezen primer morala pravočasno opravičiti z ustreznim zdravniškim potrdilom.
ZDR člen 75, 79, 80, 80/1, 204, 204/3. OZ člen 29.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožena stranka predloga tožnika za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi ni mogla samoiniciativno šteti za odpoved ter mu, kot da bi podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, s potekom odpovednega roka zaključiti delovnega razmerja.
ZOR člen 124, 132, 132/1, 358, 358/1, 358/1-5, 371, 376, 376/3, 552, 552/1. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-5, 360, 360/1.
menjalna pogodba - oblika pogodbe - teorija o realizaciji - zastaranje - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine - odstopno upravičenje - zastaranje odškodninske terjatve - splošni zastaralni rok - razdrtje pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena
Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla je potreben še vpis v javno knjigo (33. člen takrat veljavnega Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij). Tožniki so imeli za „dosego tega cilja" v zakonsko določenem roku od veljavne sklenitve zavezovalnega pravnega posla dalje možnost zahtevati izstavitev listine za vpis pravice v zemljiško knjigo. Takšna terjatev je v skladu s prej veljavnim 371. členom ZOR zastarala v splošnem zastaralnem roku petih let. Očitno tega niso uveljavljali, šele med obravnavanim postopkom pa so zaradi opisane kršitve pogodbene obveznosti, v povezavi z zatrjevano naknadno nemožnostjo izpolnitve, v vlogi z dne 30.09.2008 uveljavili odstopno upravičenje (124. člen ZOR). V posledici razdrte pogodbe so primarno zahtevali, tako so pravno opredelili svoj zahtevek, plačilo denarne odškodnine. Tožniki tako zahtevajo plačilo škode, ki jim je nastala v posledici kršitve pogodbene obveznosti, takšen zahtevek pa po tretjem odstavku 376. v zvezi s 371. členom ZOR zastara v roku petih let.
ZPP člen 111, 111/3, 111/4, 209, 209/2, 210, 210/2, 210/3.
mirovanje postopka – sporazum o mirovanju postopka – nastop mirovanja – predlog za nadaljevanje postopka – računanje roka
Bistveno je, kdaj sta se stranki sporazumeli o mirovanju postopka in to naznanili sodišču oziroma kdaj je po sklepu sodišča nastopilo mirovanje postopka, ne pa, kdaj je bil sklep o tem vročen strankama.
SODNI REGISTER - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0061806
vpis izbrisa družbenika iz družbe - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika – zagovor družbenika
Registrsko sodišče mora v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev
Varstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi njemu dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in da se mu omogoči, da na njih pred glasovanjem o izključitvi odgovori. Zato mora biti postopek pogodbene izključitve urejen tako, da so predvsem družbeniku, ki se izključuje, zagotovljene možnosti obrambe.
pogodba o štipendiranju – veljavnost pogodbe - izpodbojnost dogovora - zahtevek na razveljavitev – napaka volje - pogodbena volja - odškodnina v primeru prestopa – enostranska prekinitev - izpisnica
Pogodba velja tako, kot je dogovorjena, saj vsebina ni sporna. Po pogodbi se je tožnik odpovedal zapadlim obveznostim tožene stranke in zato dobil takojšnjo izpisnico brez odškodnine. Gre za pogodbo z elementi poravnave. Tožeča stranka pa uveljavlja napake volje.
Ko je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev, tožeča stranka pa se ni pritožila, je za pritožbeno sodišče merodajno, da dogovor oziroma poravnava med strankama velja.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059139
ZPP člen 339/2-8, 411, 411/3.
postopek za ureditev stikov – začasna odredba – ogroženost otroka - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izvedba naroka dva dni po tem, ko je toženec prejel predlog za izdajo začasne odredbe, ter med sodnimi počitnicami, ko si toženec ni mogel poiskati odvetnika, še ne predstavlja kršitve pravice do izjave. Ta mu je bila namreč zagotovljena s pravnim sredstvom – ugovorom, vloženim po odvetniku, s katerim je delno uspel.
odškodninska odgovornost – športna dejavnost – opustitveno ravnanje - varnost na igrišču golfa – postavitev zaščitne mreže – skrbnost dobrega gospodarstvenika
Prvotožena stranka bi morala kot dober gospodarstvenik narediti več za varnost na igrišču, in sicer namestiti varnostne mreže, ki bi preprečevale let zgrešenih in nevarnih žogic na kraj, kjer se nahajajo igralci, in postaviti igrišče tako, da bi onemogočalo lete žogic v igralce na drugih stezah.
posestno varstvo – dejanska oblast nad stvarjo – omejena posest – delitev dejanske oblasti – delna oblast nad stvarjo – nesklepčen tožbeni predlog – varstvo posesti služnostne pravice - pravilo o vezanosti na zahtevek – vezanost sodišča na tožbeni zahtevek
Namen posestnega varstva je preprečevanje samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari, čeprav le začasno (provizorno), do ugotovitve resničnega stanja pravic na nepremičnini, ki predstavljajo pravno podlago za posest.
Tisti, ki ima dejanski posestni položaj, ki ustreza vsebini pozitivne služnosti, nima takšne integralne oblasti nad nepremičnino ali njenim delom, da bi bil njen posestnik ali soposestnik (tisti, ki skupaj z drugimi izvršuje dejansko oblast na celotni stvari).
Za informativni dokaz gre le takrat, kadar manjkajo dejanske navedbe in če je predlagan zato, da bi izvedba dokaza dala podlago za trditve. V obravnavanem primeru je tožeča stranka sama podala vse potrebne navedbe, sklicujoč se na predloženo pogodbo in izračune. Izvedenka z razlago pomena posameznih pogodbenih določil (npr. razdolžnina) ni nadomeščala trditvene podlage tožeče stranke. S potrebnim strokovnim znanjem je le pojasnila pomen pogodbeno določenih in obračunanih postavk, kar pa ne more biti informativni dokaz.
Čeprav sta prva dva toženca oporočna dediča, ostali trije pa zakoniti (ne tudi nujni), ima odločitev o tožbenem zahtevku posledice tudi na zakonite dediče. V primeru, da bi bila oporoka razveljavljena, bi namreč prišli kot zakoniti dediči v poštev, poleg tožnice, tudi oni. Zato so zadnji trije toženci s prvima dvema skladno določbi 196. člena ZPP enotni in tudi nujni sosporniki. To pomeni, da so zato lahko le vsi skupaj enotna tožena stranka oziroma če tožba ne zajame vseh, ni tožena pravilna tožena stranka in je tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrniti.
Da bi lahko govorili o motenju (so)posesti, mora biti podana taka sprememba dejanskega stanja, ki bi tožeči stranki onemogočila normalno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Zgolj postavljena zapornica ne pomeni avtomatično motilnega dejanja, saj je tožeča stranka ves čas imela enako možnost dostopa do svojih poslovnih prostorov s tem, da so ji varnostniki ob ustrezni identifikaciji (dovolilnica) prehod vselej omogočili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059142
URS člen 26. ZPP člen 4, 5, 162. ZDPra člen 16. OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 352, 365. ZOR člen 18, 18/1, 154, 154/1, 376, 388.
zastaranje odškodninske obveznosti – odškodninska obveznost zaradi sprejetja ZDen-B – zakonodajna protipravnost – stroški postopka – RS kot stranka postopka – zastopanje Državnega pravobranilstva
Po ustaljeni sodni praksi je sestavni del ocene, kdaj je oškodovanec izvedel za škodo, tudi presoja, ali je po nastopu škodnega primera ravnal s potrebno skrbnostjo, torej tako, da mu ni mogoče očitati malomarnosti. Ob takšnem izhodišču je odločilno, kdaj bi oškodovanec glede na okoliščine konkretnega primera moral in mogel vedeti za protipravnost ravnanja toženke kot enega od štirih elementov odškodninske odgovornosti, ne pa, kdaj se je to dejansko zgodilo.
zapuščinski postopek – obseg zapuščine – napotitev na pravdo – učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju – dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Pritožnica (ena od dedinj) je šele po zaključku zapuščinske obravnave postavila trditev, da v zapuščino sodijo tudi nepremičnine, ki so po zemljiškoknjižnih podatkih last sodedinje. Ne gre za spor, ki izvira iz dednega prava, ampak za spor, ki izhaja iz premoženjskopravnega razmerja zapustnika, nastal že v času življenja zapustnika. Ne obstajajo razlogi, da bi o njem odločalo zapuščinsko sodišče, ampak bo o njem na podlagi zahtevka, ki ga bo oz. če ga bo postavila pritožnica, odločalo pravdno sodišče.
ZOR člen 186, 360, 360/1, 361, 361/1, 371, 376, 376/3.
zastaranje pri poslovni odškodninski obveznost – začetek teka zastaranja - rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku
Škoda je nastala z dnem poteka roka za prijavo terjatev v stečajnem postopku. Od takrat dalje se šteje odškodninska obveznost za zapadlo. Od tedaj dalje bi tožeča stranka lahko zahtevala od tožene stranke povrnitev zatrjevane škode oziroma takrat je pridobila pravico terjati izpolnitev odškodninske obveznosti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058973
OZ člen 34, 34/2. SPZ člen 23, 40. ZZZDR člen 51.
pravnoposlovni način prenosa lastninske pravice – razpolagalni in zavezovalni pravi posel – načelo kavzalnosti – določenost in določljivost predmeta pogodbe
Za veljavnost obligacijskega pravnega posla sicer načeloma zadošča določljivost predmeta, kar pa ne velja za pravni prenos nepremičnin, saj mora biti upoštevajoč kavzalni odnos med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom nepremičnina v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z zemljiškoknjižnimi podatki, torej določena.