Vprašanje, kakšno uporabno dovoljenje bi po najemni pogodbi morala preskrbeti tožeča stranka, je po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje prepričljivo razčistilo. Očitno je šlo po besedilu pogodbe za uporabno dovoljenje za opravljanje trgovske dejavnosti, ne pa za uporabno dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa na drobno z zdravili, kot to trdi tožena stranka. Pri tem nima nobenega pomena okoliščina, da naj bi tožeča stranka s takim uporabnim dovoljenjem za opravljanje trgovske dejavnosti razpolagala še pred sklenitvijo najemne pogodbe, bistveno je, da je tako uporabno dovoljenje, kot ga zahteva pogodba, priskrbela.
Sodišče je na podlagi predloženega seznama prijavljenih terjatev v stečajno maso nad toženo stranko ugotovilo, da tožnik vtoževane terjatve ni priznal v stečajnem postopku, zato nima več pravnega interesa za vodenje pravde.
Glede odločitve o stroških ugovornega postopka ni odločilna okoliščina, ki se nanaša na izid ugovornega postopka (načelo uspeha), niti dejstvo, da je tretji z ugovorom uspel, ker upnik na ugovor ni odgovoril, marveč zgolj vprašanje, ali je upnik stroške v zvezi z ugovorom tretjega neutemeljeno povzročil.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina – dokončna in pravnomočna odločba
Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala odpravo odločb tožene stranke in priznanje invalidnosti I. kategorije ter vseh pravic, ki iz invalidnosti I. kategorije izhajajo. Ker ji je tožena stranka naknadno priznala pravico do invalidske pokojnine z dokončno in pravnomočno odločbo, je lahko tožbeni zahtevek za priznanje te pravice utemeljen le za vmesno obdobje, tako da se ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke.
ZOR člen 262, 262/2, 751, 751/1, 751/2, 772, 262, 262/2, 751, 751/1, 751/2, 772.
pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost komisionarja - komisijska pogodba - mandatna pogodba - vmesna sodba na drugi stopnji - vmesna sodba sodišča druge stopnje
Komisionar pravilno izpolni svojo obveznost, če ravna z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo in v skladu s komitentovimi interesi. V konkretnem primeru je šlo za relativno visok znesek kupnine za blago, ki bi moralo biti uvoženo iz ZDA. Tožena stranka bi ravnala z dolžno skrbnostjo tedaj, če bi pri zahtevanem avansnem plačilu s strani tujega prodajalca tožečo stranko opozorila, da bi bilo treba zahtevati določeno zavarovanje za primer, če slednji svoje obveznosti dobave blaga ne bi izpolnil.
posredniška pogodba - ustnost - teorija realizacije
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je med pravdnima strankama sklenjena ustna posredniška pogodba. Da ta velja, kljub določbi 13. čl. ZNPosr, ki določa pisnost pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo z dejstvom, da je bil posredniški posel realiziran v celoti ter z namenom, ki ga je zakonodajalec želel doseči v ZNPosr s predpisano obličnostjo pogodbe.
ZUstS člen 43, 44. ZPIZ-1 člen 189, 189/1, 189/1-1. ZUP člen 224, 224/2, 224/2-2, 225, 225/1.
zavarovalna doba – odločba ustavnega sodišča
Ker odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi zakonske določbe ne vpliva na razmerja, o katerih je bilo do odločitve ustavnega sodišča že pravnomočno odločeno, odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-273/2001 z dne 18. 11. 2004 o razveljavitvi 1. alineje 1. odstavka 189. člena ZPIZ-1 zaradi dokončnosti, pravnomočnosti, izvršljivosti in tudi prostovoljni izvršitvi sporne odločbe ne vpliva na tožničine pravice in obveznosti iz te odločbe.
Namen izvršilnega postopka je z dovoljenim izvršilnim sredstvom doseči poplačilo upnikove terjatve, zato je izvršilni postopek končan, ko je takšen namen dosežen oziroma ko je prišlo do popolne realizacije sklepa o izvršbi. Pri izvršbi na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet sicer ZIZ izrecno ne predvideva v primeru realizacije sklepa in poplačila upnika izdaje sklepa o ustavitvi oziroma končanju izvršilnega postopka, vendar pa v primeru nesporne ugotovitve takšne realizacije (kot je bilo to v predmetnem postopku, glede na skladna obvestila upnika in organizacije za plačilni promet) to ni napačno.
Če je odločitev sodišča prve stopnje o (konkretnem) vpisu v sodni register razveljavljena, kar je bilo storjeno tudi v obravnavanem primeru s sklepom pritožbenega sodišča z dne 26.10.2006, konkretnega izpodbijanega vpisa več ni in ga pritožnik ne more (več) izpodbijati s tožbo, kakršna je obravnavana.
ZZVZZ člen 19. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1. ZPIZ člen 67. ZPIZ-1 člen 77.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vzrok začasne nezmožnosti za delo - poklicna bolezen - bolezen - trajanje začasne nezmožnosti za delo
ZZVZZ in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne določata, da je potrebno pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo upoštevati prevladujoči vzrok, zato je tudi v tem primeru pri presoji potrebno uporabiti 19. člen ZZVZZ, torej upoštevati določbe s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki med drugim urejajo upoštevanje kombiniranega vzroka (67. člen ZPIZ oz. 77. člen ZPIZ-1). Pri tožniku je začasna nezmožnost za delo podana tako zaradi posledic poklicne bolezni kot tudi posledic bolezni. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je na začasno nezmožnost za delo vplivalo okolje (do ene tretjine), poleg tega pa tudi degenerativne spremembe (do dveh tretjin). Tožnik je bil namreč zaposlen na ladji in izpostavljen vibracijam. Splošne vibracije pa se upoštevajo tudi kot dejavnik poklicne bolezni. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno razsodilo, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo tožnika v spornem obdobju delno poklicna bolezen (33%), delno pa bolezen (67%).
odškodninska odgovornost uprave in nadzornega sveta v primeru stečaja
Procesno legitimacijo za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov po 19. oziroma 20. členu ZFPPod daje isti zakon stečajnemu upravitelju in posameznim upnikom (1. in 2. odst. 22. čl. ZFPPod), ki pa lahko zahtevke uveljavljajo samo za račun vseh upnikov tako, da se odškodnina plača v stečajno maso podjetja v stečaju (3. odst. 22. čl. ZFPPod). Iz navedenega določila izhaja, da je materialna predpostavka za uveljavljanje procesne legitimacije iz 22. čl. ZFPPod tako začetek stečajnega postopka kot tudi obstoj stečajnega dolžnika, v korist katerega stečajne mase je možno uveljavljati plačilo odškodnine iz tega naslova. Te materialne predpostavke so del materialnega prava, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti.
izbris zastavne pravice - zaznamba sklepa o izvršbi - zaznamba hipoteke
Nepremičnina, ki jo je podedoval nasprotni udeleženec, je bila že obremenjena z zastavnimi pravicami, ki obstajajo še naprej kljub kasnejši spremembi lastninske pravice. Zemljiškoknjižno sodišče je pomotoma izbrisalo zastavne pravice tudi v obsegu, kolikor se nanašajo na J.S.. Če je pomoten vpis v zemljiški knjigi že opravljen, je treba za odpravo pomot izvesti postopek, ki ga ZZK-1 predpisuje za odpravo takih vpisov v členih 200 in 201.
Skupni lastnik ne more nobenega od upravičenj, ki jih ima iz tega razmerja, prenesti na kakšno drugo osebo izven kroga članstva skupnosti, ki ima skupno premoženje. Zato tudi ne more prenesti pravice imeti stvar v skupni posesti z drugim skupnim lastnikom na osebo izven te skupnosti.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - odgovornost za hujšo posledico - ugotavljanje stopnje malomarnosti - zavestna malomarnost
Stopnja malomarnosti, zavestne ali nezavestne seugotavlja glede na konkretne okoliščine, na primer vrsto in stopnjo kršitve cestno-prometnih predpisov, cestno-prometne razmere in ostalo, medtem ko od voznika ni moč pričakovati, da se bi lahko najmanj moral in mogel zavedati, kako se bo prometna nesreča odvijala in kako bodo v njej reagirali drugi udeleženci v cestnem prometu. Odnos malomarnosti do hujše posledice, to je smrti ene ali več oseb v prometni nesreči se zato presoja z enakimi kriteriji kot veljajo za ugotavljanje malomarnosti do nastanka prometne nesreče, seveda upoštevajoč tudi druge okoliščine, na primer število sopotnikov v vozilu in drugih udeležencev v prometu, ki bi lahko bili vpleteni v morebitno prometno nesrečo.
Tožeča stranka je postala lastnica stanovanja že z uveljavitvijo SZ (na podlagi 112. člena), saj je bilo v družbeni lasti, sama pa je bila imetnica pravice uporabe, in ne šele z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (Ur. l. RS št. 44/97) ali celo s kasnejšim vpisom lastninske pravice na podlagi tega predpisa v zemljiško knjigo. Iz tega sledi, da bi morala tožeča stranka kot lastnik na podlagi 1. in 2. odst. 147. člena SZ v šestih mesecih od uveljavitve SZ za sporno stanovanje s toženko skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas in za najemnino, ki se po 150. členu SZ oblikuje po posebni metodologiji za neprofitna stanovanja. Ponudba toženki, da se pogodba sklene za določen čas, je (bila) torej neustrezna. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi bila v konkretnem primeru (aktivna) dolžnost tožeče stranke toženki ponuditi ustrezno najemno pogodbo. Glede na nesporne okoliščine primera toženki namreč ni moč očitati niti pasivnosti niti neskrbnosti, kar bi vodilo do zaključka, da nima sklenjene ustrezne najemne pogodbe iz razlogov na njeni strani. Ni namreč sporno, da sta obe pravdni stranki do konca denacionalizacijskega postopka menili, da je lastnik oziroma upravičenec, da s spornim stanovanjem gospodari, Mestna občina X, čeprav za to ni bilo nobenega razloga in drži, kar poudarja tožeča stranka, da je stanje v zemljiški knjigi ves čas (od leta 1963) jasno.
Res je, da toženka sklenitve pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino ni zahtevala s tožbo, vendar ji po prepričanju pritožbenega sodišča to ne jemlje pravice, da se v postopku po izpraznitveni tožbi brani z razlogi, ki ji jih nudi določba 3. odst. 111. člena SZ-1.
prodaja tuje stvari - izpolnitev obveznosti - pogodba o leasingu
Če prodajalec - toženec ne pridobi lastninske pravice in je kupcu - tožniku ni mogel zagotoviti, utegne iti za neizpolnitev obveznosti toženca, kar daje tožniku možnost uveljavljanja posledic neizpolnitve.
Če se izrek pravnomočne sodbe nanaša na celoten zemljiškoknjižni vložek, potem je dopustna vknjižba lastninske pravice na vseh parcelnih številkah, ki sestavljajo vložek, ne glede na to, da parcelne številke v izreku sodbe niso navedene (nujni delež ugotovljen na celotnem z.k. vložku).