Če je odločitev sodišča prve stopnje o (konkretnem) vpisu v sodni register razveljavljena, kar je bilo storjeno tudi v obravnavanem primeru s sklepom pritožbenega sodišča z dne 26.10.2006, konkretnega izpodbijanega vpisa več ni in ga pritožnik ne more (več) izpodbijati s tožbo, kakršna je obravnavana.
Ker je bilo v kasnejšem invalidskem postopku ugotovljeno, da je pri tožniku invalidnost podana od dne 21. 3. 2001 dalje, in je tako nastopila še v času pred izdajo dokončne in pravnomočne odločbe toženca o zavrnitvi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z dne 3. 8. 2001, ki je bila izdana v predhodnem invalidskem postopku, se tožnika zaradi formalne pravnomočnosti odločbe toženca z dne 3. 8. 2001 v III. kategorijo invalidnosti razvrsti in se mu pravice iz invalidnosti priznajo šele od prvega dne po izdaji pravnomočne zavrnilne odločbe toženca dalje, torej z dnem 4. 8. 2001, in ne že z dnem nastanka invalidnosti.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina – dokončna in pravnomočna odločba
Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala odpravo odločb tožene stranke in priznanje invalidnosti I. kategorije ter vseh pravic, ki iz invalidnosti I. kategorije izhajajo. Ker ji je tožena stranka naknadno priznala pravico do invalidske pokojnine z dokončno in pravnomočno odločbo, je lahko tožbeni zahtevek za priznanje te pravice utemeljen le za vmesno obdobje, tako da se ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Če delodajalec delavca ne seznani s pričakovanim obsegom dela (normo), mu zaradi očitka, da pričakovanega obsega dela ni dosegel, ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
rubež terjatve - dolžnikov dolžnik - sklep o rubežu - pravica do pritožbe - obstoj terjatve
Zgolj dejstvo, da ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika odprto odškodninsko tožbo, ne zadošča za ugotovitev, da ima dolžnik tudi terjatev do dolžnikovega dolžnika. Slednje dejstvo je odločilnega pomena pri odločanju o predlogu za nadaljevanje izvršbe na denarno terjatev dolžnika, ob čemer mora biti terjatev, ki bi se naj zarubila, tudi določno opredeljena.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da določbe Zakona o lokalni samoupravi (3. odstavek 51. člena) o prepovedi neodplačnega razpolaganja s premoženjem občine (ob ugotovitvi, da je na področju premoženjskega delovanja takratnih krajevnih skupnosti obstajala pravna praznina) veljajo tudi za krajevne skupnosti kot sestavni del občine. Tako občine kot krajevne skupnosti morajo (in so morale) ravnati v javnem interesu in s premoženjem ravnati kot dober gospodar (2. odstavek 51. člena ZLS).
odškodninska odgovornost uprave in nadzornega sveta v primeru stečaja
Procesno legitimacijo za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov po 19. oziroma 20. členu ZFPPod daje isti zakon stečajnemu upravitelju in posameznim upnikom (1. in 2. odst. 22. čl. ZFPPod), ki pa lahko zahtevke uveljavljajo samo za račun vseh upnikov tako, da se odškodnina plača v stečajno maso podjetja v stečaju (3. odst. 22. čl. ZFPPod). Iz navedenega določila izhaja, da je materialna predpostavka za uveljavljanje procesne legitimacije iz 22. čl. ZFPPod tako začetek stečajnega postopka kot tudi obstoj stečajnega dolžnika, v korist katerega stečajne mase je možno uveljavljati plačilo odškodnine iz tega naslova. Te materialne predpostavke so del materialnega prava, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti.
spor majhne vrednosti - trditvena podlaga - pobotni ugovor
1. Resda mora sodišče po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, vendar se mora pri tem opirati na trditveno podlago, ki mu jo ponudita pravdni stranki (1. odst. 7. čl. ZPP).
2. Vložitev tožbe ali pobotnega ugovora je treba razumeti tudi v smeri odstopa od pogodbenega razmerja.
Sodišče je na podlagi predloženega seznama prijavljenih terjatev v stečajno maso nad toženo stranko ugotovilo, da tožnik vtoževane terjatve ni priznal v stečajnem postopku, zato nima več pravnega interesa za vodenje pravde.
javni uslužbenec - premestitev - kraj opravljanja dela
Ker kraj opravljanja dela po premestitvi od kraja, kjer je tožnik delal pred tem, ni oddaljen več kot 70 kilometrov in ker vožnja z javnim prevozom med tema krajema (v katero ni mogoče šteti časa čakanja na prevoz) ne traja več kot eno uro, je premestitev zakonita.
Skladno 1. odst. 446. člena tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Enake pravne posledice pa za stranki nastanejo tudi tedaj, če je bila sklenjena pogodba med (novim dolžnikom) prevzemnikom dolga in upnikom (primerjaj Zakon o obligacijskih razmerjih s komentarjem, prof. dr. Stojan Cigoj, Ljubljana 1978, stran 408).
Za razliko od prvostopenjskega sodišča, drugostopenjsko sodišče razume ravnanje tožeče stranke (prijava omenjene terjatve v stečajnem postopku nad prevzemnikom dolga V. J. d.d.), kot izrecno dejanje privolitve tožeče stranke v prevzem dolga.
Gre za primer, ko je tožena stranka s tožečo stranko tudi po spremembi oznake odgovornosti v firmi nadaljevala s poslovanjem, sklicujoč se na račune, ki so bili izdani v času prejšnje označbe odgovornosti firme, šele med pravdo pa je začela zatrjevati, da ni podana njena aktivna legitimacija. Tak ugovor po mnenju pritožbenega sodišča ne more biti upošteven v predmetnem postopku.
sklep o domiku - javna dražba - odredba o prodaji - plačilo varščine
S tem, ko je sodišče prve stopnje predkupni upravičenki po začetku naroka za javno dražbo dovolilo, da je naknadno plačala varščino in je s tem omogočilo sodelovanje na javni dražbi, je kršilo pogoje prodaje, določene v odredbi o prodaji nepremičnine.
Skupni lastnik ne more nobenega od upravičenj, ki jih ima iz tega razmerja, prenesti na kakšno drugo osebo izven kroga članstva skupnosti, ki ima skupno premoženje. Zato tudi ne more prenesti pravice imeti stvar v skupni posesti z drugim skupnim lastnikom na osebo izven te skupnosti.
Če se izrek pravnomočne sodbe nanaša na celoten zemljiškoknjižni vložek, potem je dopustna vknjižba lastninske pravice na vseh parcelnih številkah, ki sestavljajo vložek, ne glede na to, da parcelne številke v izreku sodbe niso navedene (nujni delež ugotovljen na celotnem z.k. vložku).
ZPP člen 213, 213/2. OZ člen 51, 51/2. ZPSPP člen 12.
izvedba dokazov – najem poslovnega prostora – obličnost pogodbe
Če je bila ustno dogovorjena sprememba pogodbe v glavnih točkah pogodbenega razmerja, takšna sprememba najemne pogodbe ni veljavna (12.čl. ZPSPP v zvezi z 51.čl. OZ).
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - odgovornost za hujšo posledico - ugotavljanje stopnje malomarnosti - zavestna malomarnost
Stopnja malomarnosti, zavestne ali nezavestne seugotavlja glede na konkretne okoliščine, na primer vrsto in stopnjo kršitve cestno-prometnih predpisov, cestno-prometne razmere in ostalo, medtem ko od voznika ni moč pričakovati, da se bi lahko najmanj moral in mogel zavedati, kako se bo prometna nesreča odvijala in kako bodo v njej reagirali drugi udeleženci v cestnem prometu. Odnos malomarnosti do hujše posledice, to je smrti ene ali več oseb v prometni nesreči se zato presoja z enakimi kriteriji kot veljajo za ugotavljanje malomarnosti do nastanka prometne nesreče, seveda upoštevajoč tudi druge okoliščine, na primer število sopotnikov v vozilu in drugih udeležencev v prometu, ki bi lahko bili vpleteni v morebitno prometno nesrečo.
izbris zastavne pravice - zaznamba sklepa o izvršbi - zaznamba hipoteke
Nepremičnina, ki jo je podedoval nasprotni udeleženec, je bila že obremenjena z zastavnimi pravicami, ki obstajajo še naprej kljub kasnejši spremembi lastninske pravice. Zemljiškoknjižno sodišče je pomotoma izbrisalo zastavne pravice tudi v obsegu, kolikor se nanašajo na J.S.. Če je pomoten vpis v zemljiški knjigi že opravljen, je treba za odpravo pomot izvesti postopek, ki ga ZZK-1 predpisuje za odpravo takih vpisov v členih 200 in 201.
Tožeča stranka je postala lastnica stanovanja že z uveljavitvijo SZ (na podlagi 112. člena), saj je bilo v družbeni lasti, sama pa je bila imetnica pravice uporabe, in ne šele z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (Ur. l. RS št. 44/97) ali celo s kasnejšim vpisom lastninske pravice na podlagi tega predpisa v zemljiško knjigo. Iz tega sledi, da bi morala tožeča stranka kot lastnik na podlagi 1. in 2. odst. 147. člena SZ v šestih mesecih od uveljavitve SZ za sporno stanovanje s toženko skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas in za najemnino, ki se po 150. členu SZ oblikuje po posebni metodologiji za neprofitna stanovanja. Ponudba toženki, da se pogodba sklene za določen čas, je (bila) torej neustrezna. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi bila v konkretnem primeru (aktivna) dolžnost tožeče stranke toženki ponuditi ustrezno najemno pogodbo. Glede na nesporne okoliščine primera toženki namreč ni moč očitati niti pasivnosti niti neskrbnosti, kar bi vodilo do zaključka, da nima sklenjene ustrezne najemne pogodbe iz razlogov na njeni strani. Ni namreč sporno, da sta obe pravdni stranki do konca denacionalizacijskega postopka menili, da je lastnik oziroma upravičenec, da s spornim stanovanjem gospodari, Mestna občina X, čeprav za to ni bilo nobenega razloga in drži, kar poudarja tožeča stranka, da je stanje v zemljiški knjigi ves čas (od leta 1963) jasno.
Res je, da toženka sklenitve pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino ni zahtevala s tožbo, vendar ji po prepričanju pritožbenega sodišča to ne jemlje pravice, da se v postopku po izpraznitveni tožbi brani z razlogi, ki ji jih nudi določba 3. odst. 111. člena SZ-1.