pogodba o delu – določitev plačila s strani sodišča – izvedensko mnenje
Plačilo za izdelavo idejne rešitve pozidave Vile K. v pogodbi ni bilo določeno. Glede na to je prišla v poštev uporaba 2. odst. 623. čl. ZOR, po katerem v takšnem primeru plačilo določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
V primerih, ko je zahtevek tožnika že zapadel in je možna vložitev dajatvene tožbe, tožnik nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, zato taka tožba sploh ni dopustna.
izpodbijanje ničnostnih in izpodbojnih sklepov skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine
Ničnostne razloge bo treba ugotavljati za vsakega od sprejetih sklepov, za katere je tožeča stranka zatrjevala, da so nični. Pomemben ničnostni razlog je naveden v 4. alineji 390. čl. ZGD-1 in sicer, če je sklep po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom.
Le pri presoji izpodbojnosti sklepov skupščine bo prišlo v poštev vprašanje ali bi bili izpodbijani sklepi sprejeti tudi tedaj, če bi družbenik E.Š. glasoval le s 124 glasovi, neupoštevaje glasove, ki jih je prejel na podlagi ugotovljene nične pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev.
Četudi manjka tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti, po stališču sodne prakse sodišče zahtevku na razveljavitev pogodbe mora nuditi pravno varstvo. Izpodbojnost je namreč manjša napaka od ničnosti.
ZSZ člen 68, 68. ZZK člen 9, 9/1, 150, 150/2, 9, 9/1, 150, 150/2.
tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravno nasledstvo
Po določbi 2. odstavka 150. člena ZZK lahko pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo oziroma predznambo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika. Ker tožeča stranka s takšnimi listinami ne razpolaga, prav v tej pravdi želi ugotoviti njihov obstoj. Zatrjevana, vendar nedokazana vsebina kupne pogodbe je lahko trditvena podlaga za tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, ne pa za ugotovitev lastninske pravice, saj se ta na podlagi pravnega posla lahko pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Sodišče je na podlagi predloženega seznama prijavljenih terjatev v stečajno maso nad toženo stranko ugotovilo, da tožnik vtoževane terjatve ni priznal v stečajnem postopku, zato nima več pravnega interesa za vodenje pravde.
Gre za primer, ko je tožena stranka s tožečo stranko tudi po spremembi oznake odgovornosti v firmi nadaljevala s poslovanjem, sklicujoč se na račune, ki so bili izdani v času prejšnje označbe odgovornosti firme, šele med pravdo pa je začela zatrjevati, da ni podana njena aktivna legitimacija. Tak ugovor po mnenju pritožbenega sodišča ne more biti upošteven v predmetnem postopku.
sklep o domiku - javna dražba - odredba o prodaji - plačilo varščine
S tem, ko je sodišče prve stopnje predkupni upravičenki po začetku naroka za javno dražbo dovolilo, da je naknadno plačala varščino in je s tem omogočilo sodelovanje na javni dražbi, je kršilo pogoje prodaje, določene v odredbi o prodaji nepremičnine.
odškodninska odgovornost uprave in nadzornega sveta v primeru stečaja
Procesno legitimacijo za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov po 19. oziroma 20. členu ZFPPod daje isti zakon stečajnemu upravitelju in posameznim upnikom (1. in 2. odst. 22. čl. ZFPPod), ki pa lahko zahtevke uveljavljajo samo za račun vseh upnikov tako, da se odškodnina plača v stečajno maso podjetja v stečaju (3. odst. 22. čl. ZFPPod). Iz navedenega določila izhaja, da je materialna predpostavka za uveljavljanje procesne legitimacije iz 22. čl. ZFPPod tako začetek stečajnega postopka kot tudi obstoj stečajnega dolžnika, v korist katerega stečajne mase je možno uveljavljati plačilo odškodnine iz tega naslova. Te materialne predpostavke so del materialnega prava, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti.
stari ZDR – odškodninska odgovornost delodajalca – protipravnost – krivda
Ker je bilo v predhodnem sodnem postopku ugotovljeno, da je bil disciplinski ukrep, ki ga je tožena stranka izrekla tožnici, nezakonit (in spremenjen v milejšega), je bilo ravnanje tožene stranke v zvezi z disciplinskim postopkom protipravno. Ni pa podana krivda tožene stranke, saj njeni organi niso ravnali naklepno ali malomarno, ves čas so bili prepričani, da so zoper tožnico izvedli zakonit postopek. Zaradi pomanjkanja krivde niso izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti tožene stranke in odškodninski zahtevek tožnice v zvezi škodo, ki jo naj bi zaradi disciplinskega postopka utrpela, ni utemeljen.
ZOR člen 262, 262/2, 751, 751/1, 751/2, 772, 262, 262/2, 751, 751/1, 751/2, 772.
pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost komisionarja - komisijska pogodba - mandatna pogodba - vmesna sodba na drugi stopnji - vmesna sodba sodišča druge stopnje
Komisionar pravilno izpolni svojo obveznost, če ravna z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo in v skladu s komitentovimi interesi. V konkretnem primeru je šlo za relativno visok znesek kupnine za blago, ki bi moralo biti uvoženo iz ZDA. Tožena stranka bi ravnala z dolžno skrbnostjo tedaj, če bi pri zahtevanem avansnem plačilu s strani tujega prodajalca tožečo stranko opozorila, da bi bilo treba zahtevati določeno zavarovanje za primer, če slednji svoje obveznosti dobave blaga ne bi izpolnil.
Neutemeljeno je sklicevanje tožene stranke na določila Splošnih pogojev, saj so Splošni pogoji del pogodbe, kot rečeno pa v konkretnem primeru odločitev sodišča prve stopnje, v delu, v katerem je tožbenemu zahtevku ugodilo, ne temelji na pogodbi, ki naj bi bila veljavno sklenjena, ampak na neposlovni podlagi, to je neupravičeni pridobitvi. Sodišče prve stopnje res govori o splošnih pogojih, vendar jih ni upoštevalo pri odločitvi kot del pogodbe za podlago priznanja tožbenega zahtevka, ampak le kot podlago za ocenitev višine okoriščenja oz. prikrajšanja.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da določbe Zakona o lokalni samoupravi (3. odstavek 51. člena) o prepovedi neodplačnega razpolaganja s premoženjem občine (ob ugotovitvi, da je na področju premoženjskega delovanja takratnih krajevnih skupnosti obstajala pravna praznina) veljajo tudi za krajevne skupnosti kot sestavni del občine. Tako občine kot krajevne skupnosti morajo (in so morale) ravnati v javnem interesu in s premoženjem ravnati kot dober gospodar (2. odstavek 51. člena ZLS).
Skladno 1. odst. 446. člena tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Enake pravne posledice pa za stranki nastanejo tudi tedaj, če je bila sklenjena pogodba med (novim dolžnikom) prevzemnikom dolga in upnikom (primerjaj Zakon o obligacijskih razmerjih s komentarjem, prof. dr. Stojan Cigoj, Ljubljana 1978, stran 408).
Za razliko od prvostopenjskega sodišča, drugostopenjsko sodišče razume ravnanje tožeče stranke (prijava omenjene terjatve v stečajnem postopku nad prevzemnikom dolga V. J. d.d.), kot izrecno dejanje privolitve tožeče stranke v prevzem dolga.
ZDR člen 75, 79, 116, 116/1, 116/2. ZPIZ/92 člen 140. ZPIZ-1 člen 101, 446.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delavec invalid – invalid III. kategorije – posebno varstvo pred odpovedjo
V času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bil delodajalec skladno z zakonsko ureditvijo dolžan invalida III. kategorije obdržati v delovnem razmerju ter ga premestiti na delovno mesto, ki je primerno njegovi delovni zmožnosti in strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti. To pomeni, da odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije, ni zakonita. Po uveljavitvi ZDR/90, ki je uvedel pogodbeni princip, se soglasje delavca k odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more predpostavljati, ampak bi tožnici pogodba o zaposlitvi lahko zakonito prenehala le na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi.
Vprašanje, kakšno uporabno dovoljenje bi po najemni pogodbi morala preskrbeti tožeča stranka, je po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje prepričljivo razčistilo. Očitno je šlo po besedilu pogodbe za uporabno dovoljenje za opravljanje trgovske dejavnosti, ne pa za uporabno dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa na drobno z zdravili, kot to trdi tožena stranka. Pri tem nima nobenega pomena okoliščina, da naj bi tožeča stranka s takim uporabnim dovoljenjem za opravljanje trgovske dejavnosti razpolagala še pred sklenitvijo najemne pogodbe, bistveno je, da je tako uporabno dovoljenje, kot ga zahteva pogodba, priskrbela.
posredniška pogodba - ustnost - teorija realizacije
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je med pravdnima strankama sklenjena ustna posredniška pogodba. Da ta velja, kljub določbi 13. čl. ZNPosr, ki določa pisnost pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo z dejstvom, da je bil posredniški posel realiziran v celoti ter z namenom, ki ga je zakonodajalec želel doseči v ZNPosr s predpisano obličnostjo pogodbe.
Da bi bil tožbeni zahtevek določen, bi morala tožnika v tožbenem zahtevku sporni del v izmeri 430 m2 v okviru parcele št. 210/6 k.o. R. prostorsko določiti s točkami na skici (vsaj .............) in zahtevati geodetsko odmero tako določenega dela parcele, ki naj dobi novo parcelno številko (identifikacijski znak).
ZZVZZ člen 19. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1. ZPIZ člen 67. ZPIZ-1 člen 77.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vzrok začasne nezmožnosti za delo - poklicna bolezen - bolezen - trajanje začasne nezmožnosti za delo
ZZVZZ in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne določata, da je potrebno pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo upoštevati prevladujoči vzrok, zato je tudi v tem primeru pri presoji potrebno uporabiti 19. člen ZZVZZ, torej upoštevati določbe s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki med drugim urejajo upoštevanje kombiniranega vzroka (67. člen ZPIZ oz. 77. člen ZPIZ-1). Pri tožniku je začasna nezmožnost za delo podana tako zaradi posledic poklicne bolezni kot tudi posledic bolezni. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je na začasno nezmožnost za delo vplivalo okolje (do ene tretjine), poleg tega pa tudi degenerativne spremembe (do dveh tretjin). Tožnik je bil namreč zaposlen na ladji in izpostavljen vibracijam. Splošne vibracije pa se upoštevajo tudi kot dejavnik poklicne bolezni. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno razsodilo, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo tožnika v spornem obdobju delno poklicna bolezen (33%), delno pa bolezen (67%).
Sodišče je, ne glede na uveljavljene ugovore dediča, da teče upravni postopek zaradi izbrisa očetovstva iz rojstne matične knjige ter postopek za ugotovitev ničnosti sklepa bivše Komisije Ljudskega odbora, izdalo izpodbijani sklep o dedovanju, ne da bi se do teh ugovorov opredelilo in obrazložilo, ali šteje, da so med dediči sporna dejstva iz 210 in 212. člena ZD ali ne.