Sodišče je na podlagi predloženega seznama prijavljenih terjatev v stečajno maso nad toženo stranko ugotovilo, da tožnik vtoževane terjatve ni priznal v stečajnem postopku, zato nima več pravnega interesa za vodenje pravde.
stari ZDR – odškodninska odgovornost delodajalca – protipravnost – krivda
Ker je bilo v predhodnem sodnem postopku ugotovljeno, da je bil disciplinski ukrep, ki ga je tožena stranka izrekla tožnici, nezakonit (in spremenjen v milejšega), je bilo ravnanje tožene stranke v zvezi z disciplinskim postopkom protipravno. Ni pa podana krivda tožene stranke, saj njeni organi niso ravnali naklepno ali malomarno, ves čas so bili prepričani, da so zoper tožnico izvedli zakonit postopek. Zaradi pomanjkanja krivde niso izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti tožene stranke in odškodninski zahtevek tožnice v zvezi škodo, ki jo naj bi zaradi disciplinskega postopka utrpela, ni utemeljen.
Da bi bil tožbeni zahtevek določen, bi morala tožnika v tožbenem zahtevku sporni del v izmeri 430 m2 v okviru parcele št. 210/6 k.o. R. prostorsko določiti s točkami na skici (vsaj .............) in zahtevati geodetsko odmero tako določenega dela parcele, ki naj dobi novo parcelno številko (identifikacijski znak).
ZOR člen 262, 262/2, 751, 751/1, 751/2, 772, 262, 262/2, 751, 751/1, 751/2, 772.
pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost komisionarja - komisijska pogodba - mandatna pogodba - vmesna sodba na drugi stopnji - vmesna sodba sodišča druge stopnje
Komisionar pravilno izpolni svojo obveznost, če ravna z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo in v skladu s komitentovimi interesi. V konkretnem primeru je šlo za relativno visok znesek kupnine za blago, ki bi moralo biti uvoženo iz ZDA. Tožena stranka bi ravnala z dolžno skrbnostjo tedaj, če bi pri zahtevanem avansnem plačilu s strani tujega prodajalca tožečo stranko opozorila, da bi bilo treba zahtevati določeno zavarovanje za primer, če slednji svoje obveznosti dobave blaga ne bi izpolnil.
pogodba o delu – določitev plačila s strani sodišča – izvedensko mnenje
Plačilo za izdelavo idejne rešitve pozidave Vile K. v pogodbi ni bilo določeno. Glede na to je prišla v poštev uporaba 2. odst. 623. čl. ZOR, po katerem v takšnem primeru plačilo določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
spor majhne vrednosti - trditvena podlaga - pobotni ugovor
1. Resda mora sodišče po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, vendar se mora pri tem opirati na trditveno podlago, ki mu jo ponudita pravdni stranki (1. odst. 7. čl. ZPP).
2. Vložitev tožbe ali pobotnega ugovora je treba razumeti tudi v smeri odstopa od pogodbenega razmerja.
javni uslužbenec – premestitev – oddaljenost kraja premestitve
Za zakonito premestitev morata biti oba kriterija iz 2. odst. 149. čl. ZJU (oddaljenost kraja premestitve od kraja dotedanjega opravljanja dela, čas vožnje med krajema) izpolnjena kumulativno. Premestitev tožnika v kraj, ki je le 59 kilometrov oddaljen od kraja dotedanjega opravljanja dela, tako ni bila zakonita iz razloga, ker traja vožnja med krajema z javnim prevozom – tako avtobusom kot vlakom – več kot eno uro.
Namen izvršilnega postopka je z dovoljenim izvršilnim sredstvom doseči poplačilo upnikove terjatve, zato je izvršilni postopek končan, ko je takšen namen dosežen oziroma ko je prišlo do popolne realizacije sklepa o izvršbi. Pri izvršbi na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet sicer ZIZ izrecno ne predvideva v primeru realizacije sklepa in poplačila upnika izdaje sklepa o ustavitvi oziroma končanju izvršilnega postopka, vendar pa v primeru nesporne ugotovitve takšne realizacije (kot je bilo to v predmetnem postopku, glede na skladna obvestila upnika in organizacije za plačilni promet) to ni napačno.
Če je odločitev sodišča prve stopnje o (konkretnem) vpisu v sodni register razveljavljena, kar je bilo storjeno tudi v obravnavanem primeru s sklepom pritožbenega sodišča z dne 26.10.2006, konkretnega izpodbijanega vpisa več ni in ga pritožnik ne more (več) izpodbijati s tožbo, kakršna je obravnavana.
izpodbijanje ničnostnih in izpodbojnih sklepov skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine
Ničnostne razloge bo treba ugotavljati za vsakega od sprejetih sklepov, za katere je tožeča stranka zatrjevala, da so nični. Pomemben ničnostni razlog je naveden v 4. alineji 390. čl. ZGD-1 in sicer, če je sklep po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom.
Le pri presoji izpodbojnosti sklepov skupščine bo prišlo v poštev vprašanje ali bi bili izpodbijani sklepi sprejeti tudi tedaj, če bi družbenik E.Š. glasoval le s 124 glasovi, neupoštevaje glasove, ki jih je prejel na podlagi ugotovljene nične pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev.
Četudi manjka tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti, po stališču sodne prakse sodišče zahtevku na razveljavitev pogodbe mora nuditi pravno varstvo. Izpodbojnost je namreč manjša napaka od ničnosti.
ZSZ člen 68, 68. ZZK člen 9, 9/1, 150, 150/2, 9, 9/1, 150, 150/2.
tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravno nasledstvo
Po določbi 2. odstavka 150. člena ZZK lahko pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo oziroma predznambo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika. Ker tožeča stranka s takšnimi listinami ne razpolaga, prav v tej pravdi želi ugotoviti njihov obstoj. Zatrjevana, vendar nedokazana vsebina kupne pogodbe je lahko trditvena podlaga za tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, ne pa za ugotovitev lastninske pravice, saj se ta na podlagi pravnega posla lahko pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.
V primerih, ko je zahtevek tožnika že zapadel in je možna vložitev dajatvene tožbe, tožnik nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, zato taka tožba sploh ni dopustna.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina – dokončna in pravnomočna odločba
Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala odpravo odločb tožene stranke in priznanje invalidnosti I. kategorije ter vseh pravic, ki iz invalidnosti I. kategorije izhajajo. Ker ji je tožena stranka naknadno priznala pravico do invalidske pokojnine z dokončno in pravnomočno odločbo, je lahko tožbeni zahtevek za priznanje te pravice utemeljen le za vmesno obdobje, tako da se ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke.
posredniška pogodba - ustnost - teorija realizacije
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je med pravdnima strankama sklenjena ustna posredniška pogodba. Da ta velja, kljub določbi 13. čl. ZNPosr, ki določa pisnost pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo z dejstvom, da je bil posredniški posel realiziran v celoti ter z namenom, ki ga je zakonodajalec želel doseči v ZNPosr s predpisano obličnostjo pogodbe.
Glede odločitve o stroških ugovornega postopka ni odločilna okoliščina, ki se nanaša na izid ugovornega postopka (načelo uspeha), niti dejstvo, da je tretji z ugovorom uspel, ker upnik na ugovor ni odgovoril, marveč zgolj vprašanje, ali je upnik stroške v zvezi z ugovorom tretjega neutemeljeno povzročil.
ZDR člen 75, 79, 116, 116/1, 116/2. ZPIZ/92 člen 140. ZPIZ-1 člen 101, 446.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delavec invalid – invalid III. kategorije – posebno varstvo pred odpovedjo
V času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bil delodajalec skladno z zakonsko ureditvijo dolžan invalida III. kategorije obdržati v delovnem razmerju ter ga premestiti na delovno mesto, ki je primerno njegovi delovni zmožnosti in strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti. To pomeni, da odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije, ni zakonita. Po uveljavitvi ZDR/90, ki je uvedel pogodbeni princip, se soglasje delavca k odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more predpostavljati, ampak bi tožnici pogodba o zaposlitvi lahko zakonito prenehala le na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi.
Vprašanje, kakšno uporabno dovoljenje bi po najemni pogodbi morala preskrbeti tožeča stranka, je po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje prepričljivo razčistilo. Očitno je šlo po besedilu pogodbe za uporabno dovoljenje za opravljanje trgovske dejavnosti, ne pa za uporabno dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa na drobno z zdravili, kot to trdi tožena stranka. Pri tem nima nobenega pomena okoliščina, da naj bi tožeča stranka s takim uporabnim dovoljenjem za opravljanje trgovske dejavnosti razpolagala še pred sklenitvijo najemne pogodbe, bistveno je, da je tako uporabno dovoljenje, kot ga zahteva pogodba, priskrbela.
pravica do invalidske pokojnine – res iudicata – zavrženje zahteve
Glede na to, da je bilo o invalidnosti tožnika, vključno z vzrokom zanjo, in o pravici do invalidske pokojnine že pravnomočno odločeno, bi moral toženec zahtevo za priznanje te pravice zavreči. Ker je kljub temu odločal o vsebini, je bilo njegovo odločbo potrebno odpraviti.
rubež terjatve - dolžnikov dolžnik - sklep o rubežu - pravica do pritožbe - obstoj terjatve
Zgolj dejstvo, da ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika odprto odškodninsko tožbo, ne zadošča za ugotovitev, da ima dolžnik tudi terjatev do dolžnikovega dolžnika. Slednje dejstvo je odločilnega pomena pri odločanju o predlogu za nadaljevanje izvršbe na denarno terjatev dolžnika, ob čemer mora biti terjatev, ki bi se naj zarubila, tudi določno opredeljena.