Toženec, ki je opravljal delo ravnatelja šole, za določeno šolsko leto z delavko ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za določen čas enega leta, zato se je njena pogodba o zaposlitvi, ki jo je sklenila pred tem, štela za pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas. Nastop te zakonske domneve je delavka uveljavljala v sodnem sporu zoper tožečo stranko, v katerem se je tožeča stranka z delavko poravnala in so ji nastali določeni stroški, torej škoda, katere povračilo je utemeljeno zahtevala od toženca kot odgovorne osebe. Toženec je dolžan plačati odškodnino le v višini stroškov, ki so bili potrebni za sodni spor, in ne v višini vseh stroškov, ki so tožeči stranki nastali v zvezi z zastopanjem njenega pooblaščenca in pooblaščenca te delavke.
Prav zato, ker je arbitražno reševanje sporov izjema od sicer ustavno določenega načina razreševanja sporov, mora biti tudi po mnenju pritožbenega sodišča morebitni dogovor o takem načinu reševanja sporov jasen in nedvoumen tako, da je iz njega brez najmanjšega dvoma razvidno, da sta stranki prav v zvezi z njunim konkretnim primerom dogovorili tak način reševanja spora.
ZMEPIZ člen 45, 46, 49, 49/1. ZPIZ člen 8, 202, 202/3. ZPIZ-1 člen 13. ZPPSL člen 106, 106/1. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2, 2/1, 2/1-1.
V času veljavnosti ZPIZ za delavce v delovnem razmerju plačilo prispevkov ni bilo pogoj za pridobitev statusa zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma za priznanje pokojninske dobe. Pogoj plačila prispevkov za uveljavitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanje je bil določen le za zavezance, ki so bili samostojni zavezanci za plačilo prispevkov.
V predlogu za obnovo postopka predlagani dokaz ni nov dokaz, saj je njegovo izvedbo tožnik predlagal že v prvem postopku pred sodiščem prve stopnje, sodišče pa ga je kot nepotrebnega zavrnilo in navedlo, da je mogoče na podlagi preostalih dokazov celovito ugotoviti dejansko stanje. Iz tega razloga predlog za obnovo postopka ni utemeljen.
Tožena stranka je ravnala protipravno, saj je tožniku izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, zaradi neznatnega pomena dejanja pa bi morala disciplinski postopek ustaviti. Kljub protipravnosti ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi tožniku nastala zaradi nezakonitega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ker ni podana njena krivda – disciplinski organi tožene stranke postopka zoper tožnika niso izvedli z namenom škodovanja ali iz šikanoznih nagibov, disciplinsko obravnavo sta omogočala tako delovnopravna zakonodaja kot interni splošni akt.
Tožeča stranka izpodbija obe vrsti (glede istega zneska) sklenjenih asignacijskih pogodb, torej tiste, v katerih kot asignatar nastopa tožena stranka in asignacijske pogodbe, v katerih kot asignatar nastopajo izvajalci oziroma dobavitelji materiala. Do zmanjšanja stečajne mase stečajnega dolžnika, ob izkazanih pogojih 125. člena ZPPSL, je lahko dejansko prišlo le z eno vrsto asignacijskih pogodb, ne pa z obema.
ZObr člen 88, 88/3, 88/3-5, 88/7. KZ člen 99, 99/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – pravnomočna obsodba – vojak – pravna posledica obsodbe – prepoved retroaktivnosti
Ker je tožnik kaznivo dejanje storil pred uveljavitvijo novele ZObr-C, s katero je bila določena pravna posledica obsodbe iz 7. odst. 88. čl. ZObr, mu tožena stranka zaradi prepovedi retroaktivnosti ni mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi, kljub temu da je bil pravnomočno obsojen šele po uveljavitvi novele ZObr-C.
Za odločitev o predlogu tretjega za odlog izvršbe mora sodišče ugotavljati izkazanost pogojev, kot jih določa čl. 73 ZIZ in ne izkazanost pogojev po čl. 71 ZIZ.
Pogodba o zaposlitvi, ki jo je sklenil tožnik – invalid za neustrezno delo, ni nična, saj določba 116. člena ZPIZ-1, ki ureja pravico do razporeditve oziroma do zaposlitve na drugem ustreznem delu s polnim delovnim časom, ni imperativne narave.
pogodba - dobra vera in poštenje - prepoved oteževanja položaja sopogodbenika - izključna pravica do prodaje - svobodna gospodarska pobuda - enakopravnost - razlaga pogodbe
Upoštevaje, da iz predloženih predračunov, izdanih v času trajanja pogodbe izhaja, da je bil določen pogoj 100 % avansnega plačila, in ob odsotnosti trditev tožeče stranke, da je taki zahtevi ugovarjala, temveč jo je izpolnjevala, se zdi (očitno), da je tožeča stranka v času trajanja pogodbe vsaj konkludentno sprejemala pogoj 100 % predplačila iz omenjenih predračunov tožene stranke.
Tožeča stranka se zato po zaključku pogodbenega razmerja ne more uspešno sklicevati na očitek opustitve dobave rulet kljub plačilu predujma, izhajajoč pri tem iz obveznosti plačila le 50 % predujma, skladno s pogodbe.
V opisani situaciji je zahteva tožeče stranke za plačilo pogodbene kazni v nasprotju z njenim prejšnjim ravnanjem in zato v nasprotju s temeljnim načelom vestnosti in poštenja (12. člen ZOR).
Razumevanje pogodbenih določil, ki bi kakorkoli raztezalo učinke prepovedi toženi stranki, da s svojimi proizvodi nastopa na trgu, na čas po izteku pogodbe, bi nesorazmerno posegalo v položaj tožene stranke kot subjekta na trgu. Zato aktivnosti tožene stranke v smeri prodaje rulet v času, ko je le-ta skladno s pogodbo že podala odstopno izjavo in si je morala začeti zagotavljati druge kupce svojih proizvodov, upoštevaje pri tem še rok izdelave rulet (45 - 60 dni), ni mogoče šteti za kršitev pogodbene pravice tožeče stranke do ekskluzivne prodaje rulet.
Okoliščine pred pravdo, če bi iz njih izhajala nepotrebnost vložene tožbe, ker naj tožena stranka ne bi dala tožeči stranki povoda zanjo, bi lahko narekovale odločitev o stroških postopka, ki ne bi bila v skladu s kriteriji iz čl. 154 ZPP, če bi tožena stranka v odgovorih na pritožbo pripoznala tožbeni zahtevek.
vrnitev v prejšnje stanje - rok - pravnomočnost predloga
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je pravočasen, če je podan znotraj objektivnega roka od nastopa zamude in ni odločilno dejstvo, da je toženka šele z vročitvijo zamudne sodbe, kar se je zgodilo po preteku objektivnega roka od zamude za vložitev odgovora na tožbo, izvedela, da je zamudila rok za vložitev odgovora na tožbo. Odločilno je dejstvo o pričetku teka objektivnega roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki je pričel teči od dneva zamude za vložitev odgovora na tožbo.
Oporo za sklepanje, da mora biti neresnična vsebina ali ponarejena listina ugotavljana v kazenskem postopku, izhaja iz 4. točke 396. člena ZPP.
V 4. točki 396. člena ZPP je torej predvideno, da se v zvezi z obnovitvenim razlogom po 6. točki 394. člena ZPP vsaj poizkuša izvesti kazenski postopek.
Drugostopenjsko sodišče razume obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena tako, da je ta podan le v primeru, če predlagatelj (tožena stranka) ni mogel vedeti za določena dejstva ali pa tedaj ni imel možnosti uporabiti določenih dokazov, ker tudi zanje ni vedel.
ZZZDR člen 123, 123. ZIZ člen 17, 24, 55, 17, 24, 55. ZPP člen 39, 39/2, 39, 39/2.
aktivna legitimacija - plačilo preživnine
Aktivno legitimiran za vložitev predloga za izterjavo preživnine je le preživninski upravičenec, katerega terjatev izhaja iz izvršljivega izvršilnega naslova. To je takrat še mladoletni otrok, ne pa njegova mati, ki je zgolj zakonita zastopnica in ki ni izkazala prehoda terjatve nanjo.
: ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28/5, 28/6. ZPP člen 188, 188/3.
umik tožbe – ustavitev postopka – izostanek z naroka
Ker razlog tožnikove odsotnosti s prvega naroka za glavno obravnavo (nujna zadržanost pooblaščenca tožnika zaradi selitve sedeža pisarne, nujna zadržanost tožnika, nemožnost prenosa pooblastila na drugega odvetnika in nenadna odpoved delovnega razmerja odvetniškega kandidata, zaposlenega pri pooblaščencu tožnika) ni opravičljivo izkazan, je sodišče prve stopnje postopek zaradi fikcije umika tožbe s sklepom zakonito ustavilo.
Terjatev občine iz naslova stroškov institucionalnega varstva za zapustnike, stroškov pokopa in mrliškega ogleda zapustnika, v kolikor ta predstavlja pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki se financira iz proračunskih sredstev občine, predstavlja terjatev, v zvezi s katero ZD v 128. čl. določa, da omejuje dedovanje po zapustniku do višine vrednosti prejete pomoči.
pogodbeno pravo - prepoved zlorabe pravic - načelo dobre vere in poštenja - zamudne obresti
Določba Pogodbe o varščini je po razumevanju pritožbenega sodišča smiselna le, če pride do končnega prevzema opravljenih del v razumnem roku po izvedbi del. Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da ni niti logično niti ni življenjsko sprejemljivo, da bi podizvajalec prevzel dolžnost garancije za brezhibnost opravljenih del, ki so v času neizogibno izpostavljena spremembam, ne glede pri tem na začetek teka garancijske dobe, na katerega pogosto nima možnosti vpliva.
Tožena stranka bi morala glede na potek časa (10 let po prekinitvi del na gradbišču) sama izkazati, da je storila prav vse, kar je bilo v njeni moči, da bi prišla do naročnikovega plačila.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/7, 80, 81, 81/1, 81/5, 76, 76/7, 80, 81, 81/1, 81/5.
procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - pravdna sposobnost - prenehanje pravne osebe - odprava pomanjkljivosti - zavrženje predloga za izvršbo
Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka in tudi ne stranka v izvršilnem postopku, ker nima pravne subjektivitete. Če je do tega prišlo pred vložitvijo tožbe oz. predloga za izvršbo, gre za pomanjkljivost, ki je v skladu s čl. 81 ZPP ni mogoče odpraviti. Zato je treba tožbo oz. predlog za izvršbo zavreči.
KZ člen 171, 171/1, 171, 171/1. ZKP člen 402, 538, 544, 402, 538, 544, 402, 538, 544.
žaljiva obdolžitev - predlog za razveljavitev vpisa neupravičene obsodbe
Že iz dikcije 544. čl. ZKP je jasno razvidno, da se razveljavitev vpisa neupravičene obsodbe v navedenem določilu nanaša le na primere iz 538. čl. ZKP, kar je nenazadnje navedeno tudi v komentarju Zakona o kazenskem postopku avtorja mag. Štefana Horvata.