ZOZP člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZPP člen 2, 180, 180/3, 2, 180, 180/3.
vsebina tožbe - vezanost na zahtevek
Vložena je bila le ena tožba, zato tožbeno zatrjevana dejstva veljajo za obe toženi strani. Sodišče pa ni vezano na tožbeno zatrjevano pravno podlago, zato mora glede na zatrjevana dejstva samo uporabiti pravilno materialno pravno podlago.
otrokovi stiki - omejitev stikov s starimi starši - zaupna oseba
Res je, da je ob razgovoru s sodnikom lahko navzoča oseba, ki ji otrok zaupa in jo sam izbere in otroku pomaga izraziti svoje mnenje, vendar to ni nujno. Zaupna oseba je oseba, ki jo otrok sam spontano izbere, in to seveda ne more biti oseba, ki jo otroku izbere nekdo drug, udeleženec postopka, njegov pooblaščenec ali sodišče.
Izvedenka je tako ugotovila, da otrok dobiva izrazito negativna sporočila o ljudeh, ki so mu najbližji, kar povzroča pri njem nestabilnost, dezorientiranost, ki se kaže v občasni žalosti in pobitosti ter potencialnih impulzivnih in agresivnih izbruhih. Zato je svetovala omejitev stikov z očetom tako, da bo otrok čim manj v stiku s starim očetom, da bi se v čim večji meri izognili negativni indoktrinaciji. Poudarila je, da A. A. potrebuje čim bolj enotno vzgojno vplivanje tako z materine kot z očetove strani.
ZGD-1 člen 250, 250/2, 250/3, 251, 250, 250/2, 250/3, 251.
lastne delnice
V obravnavanem primeru je upnik predlagal, naj se dolžniku prepove razpolaganje z ... delnicami, katerih izdajatelj ne pa tudi imetnik je sam dolžnik. Takšna prepoved razpolaganja pa glede na konkretno dejansko stanje ni možna.
nepremičnine - dovolitev izvršbe - pristop k izvršbi
Če dolžnik v času, ko je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe na dolžnikove nepremičnine, ni več lastnik teh nepremičnin, ni mogoče dovoliti tako predlaganega nadaljevanja izvršbe.
Sodišče prve stopnje ni dovolilo nadaljevanja izvršbe na dolžnikove nepremičnine, zato tudi ni odločalo o pristopu k izvršbi.
ZOR člen 388, 392, 392/1, 388, 392, 392/1. ZPP člen 165, 165/3, 338, 338/1, 355, 165, 165/3, 338, 338/1, 355. OZ člen 1060, 1060.
ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - sprememba subjekta obveznosti zaradi osamosvojitve Republike Slovenije
Vložitev tožbe za povrnitev škode iz istega škodnega dogodka zoper takratno SFRJ pri sodišču v je namreč po 388. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 26/99 in naslednji - ZOR) pretrgala zastaranje odškodninske terjatve, saj sprememba subjekta obveznosti ob osamosvojitvi Republike Slovenije ni povzročila prenehanja prejšnje obveznosti in nastanek nove, kar pomeni, da z osamosvojitvijo Slovenije zastaranje ni začelo teči znova. Za ugotovitev ali je v obravnavanemu primeru bila tožba pravočasno vložena je tako potrebno ugotoviti, kdaj je bil postopek pred sodiščem v pravnomočno zaključen in v kolikšnem obsegu oziroma ali je tožnik pred sodiščem v uveljavljal vse oblike škode, kot jih uveljavlja v tej zadevi.
odvzem premoženjske koristi - pravna podlaga za odvzem premoženjske koristi
V 498.a členu ZKP je urejen postopek odvzema tako imenovanega "umazanega" denarja ali premoženja v primerih, ko se kazenski postopek zoper obdolženca ne konča z obsodilno sodbo, nanaša pa se na kazniva dejanja, ki so taksativno našteta v 1. odst. 498.a člena ZKP, med katera pa ne sodita očitani kaznivi dejanji poneverbe po 1. odst. 245. člena KZ in ponarejanja listin po 1. odst. 256. člena KZ. Glede na navedeno je tudi sklicevanje prvostopenjskega sodišča na 2. odst. 507. člena ZKP, ki določa, da se določbe členov 498.a do vključno 506.a ZKP, ki se nanašajo na odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora, podkupnin in druge premoženjske koristi, smiselno uporabljajo tudi za odvzem premoženja v vrednosti, ki ustreza premoženjski koristi (96. in 98. člen KZ), saj se tudi to določilo nanaša na primere, ko se kazenski postopek zoper obdolženca ne konča z obsodilno sodbo in ko pridobljena premoženjska korist izvira iz kaznivih dejanj, taksativno naštetih v omenjenem 1. odst. 498.a člena ZKP, med katera, kot je bilo to že poudarjeno, ne sodita očitani kaznivi dejanji.
Enoletni rok, v katerem je dolžan upnik uveljavljati svojo terjatev do družbenikov, prične teči z dnem objave izbrisa v Uradnem listu Republike Slovenije. Po določbah 3.odst. 111.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pa se rok, ki je določen po letih konča s pretekom tistega dne v letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 37, 37/1, 37, 37/1.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - pravno nasledstvo - izbris družbe iz sodnega registra - vročanje
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka na podlagi vloge tožeče stranke, s katero je kot pravna naslednica prvotne tožeče stranke (ki je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi določil ZFPPod) priglasila prevzem spora. Morebitno premoženje izbrisane družbe se je glede na smiselno uporabo ureditve, ki velja za postopke prostovoljne likvidacije, prisilne likvidacije ali stečaja, razdelilo med družbenike oziroma delničarje. Eden izmed delničarjev izbrisane družbe je bila tudi nova tožeča stranka, zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se prekinjeni postopek lahko nadaljuje.
Morebitne nepravilnosti v zvezi z vročanjem sklepa o prekinitvi postopka (ki ga sodišče prve stopnje ni osebno vročilo delničarjem bivše tožeče stranke, ampak le objavilo na oglasni deski in v Uradnem listu RS), na zakonitost sklepa o nadaljevanju postopka ne vplivajo. Za presojo sklepa o nadaljevanju postopka je namreč bistveno le, ali je tisti, glede katerega se postopek nadaljuje, v trenutku izbrisa imel položaj delničarja izbrisane družbe. Za preostale delničarje pa velja, da lahko kadarkoli vstopijo v ta postopek.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica s toženo stranko ni sodelovala, zaradi česar je tudi prišlo do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Opravila ni niti temeljnih delovnih obveznosti, (zaključitev ocen učencem in vpis v dnevnik, ni se udeležila konferenc), tako da je tožena stranka utemeljeno zaključila, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka.
Po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja takšna argumentacija površno in pomanjkljivo dokazno oceno, na kar upravičeno in na zelo konkreten način opozarja tudi pritožba tožeče stranke. Gre torej za kršitev proste dokazne ocene v smeri neupoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), in sicer: da dokazna ocena sodišča prve stopnje glede omenjenega odločilnega dejstva ni izčrpno, poglobljeno in preverljivo obrazložena. Sodišče prve stopnje je zaradi pomanjkljive dokazne ocene zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP, na kar je v pritožbi na povsem konkreten način opozorila tudi tožeča stranka.
Toženec, ki je opravljal delo ravnatelja šole, za določeno šolsko leto z delavko ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za določen čas enega leta, zato se je njena pogodba o zaposlitvi, ki jo je sklenila pred tem, štela za pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas. Nastop te zakonske domneve je delavka uveljavljala v sodnem sporu zoper tožečo stranko, v katerem se je tožeča stranka z delavko poravnala in so ji nastali določeni stroški, torej škoda, katere povračilo je utemeljeno zahtevala od toženca kot odgovorne osebe. Toženec je dolžan plačati odškodnino le v višini stroškov, ki so bili potrebni za sodni spor, in ne v višini vseh stroškov, ki so tožeči stranki nastali v zvezi z zastopanjem njenega pooblaščenca in pooblaščenca te delavke.
Samo dejstvo, da se obdolženec kljub zaviranju ni ustavil za vozilom oškodovanca, ne zadostuje za izpolnitev zakonskih znakov prekrška neprilagojene hitrosti. Za takšen prekršek bi bilo potrebno navesti okoliščine, ki utemeljujejo očitek, da je obdolženec vozil z neprilagojeno hitrostjo in takšne navedbe konkretizirati.
Odškodnina po 1. odstavku 118. člena ZDR nadomešča reintegracijo in pokriva škodo, ki jo delavec utrpi zaradi izgube zaposlitve, zaradi katere je prisiljen iskati novo zaposlitev in zaradi katere se znajde v negotovem položaju glede prihodnosti, pa tudi zato, ker se iz različnih razlogov k delodajalcu ne želi več vrniti. Ne gre za sankcijo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti za kritje eventualne škode, ki jo delavec utrpi tekom postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaradi navedenega razlog za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi sam po sebi ne more vplivati na višino škode.
Ker se odškodnina po 1. odstavku 118. člena ZDR (odškodnina namesto reintegracije) odmeri po splošnih pravilih civilnega prava, za presojo njene višine ne more biti merilo višina odpravnine, ki bi delavcu pripadala v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Škodo, ki mu nastane, mora delavec zatrjevati in dokazati. Ker je tožnik zatrjeval in dokazal le, da je imel zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi psihične težave in da se je ponovno zaposlil v treh mesecih po prejemu odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih dejstev pri presoji utemeljenosti odškodninskega tožbenega zahtevka po višini upoštevati ni mogoče upoštevati.
ZDR/90 člen 103. ZDSS člen 14, 14/1. ZPP člen 320, 320/1, 320/2, 321, 321/2, 321/3.
stari ZDR – sklep o izbiri – razveljavitev sklepa
Tožena stranka po tem, ko je odločitev o izbiri predsednika uprave sporočila kandidatom, ki so se prijavili na razpis, ni mogla enostransko spremeniti oziroma razveljaviti svoje odločitve o izbiri, ne da bi kateri koli izmed kandidatov ugovarjal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec
Starejši delavec, kateremu je zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino, ni varovan (pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) po prvem odstavku 114. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja
Če delodajalec v izredni odpovedi pogodbo o zaposlitvi delavcu očita več kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi utemelji s tem, da delovnega razmerja zaradi vseh kršitev (ne le ene izmed njih) ni mogoče nadaljevati, mora sodišče presojati obstoj vseh očitanih kršitev. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne zadošča ugotovitev obstoja ene kršitve, saj iz odpovedi ne izhaja, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče samo zaradi te kršitve.
Prav zato, ker je arbitražno reševanje sporov izjema od sicer ustavno določenega načina razreševanja sporov, mora biti tudi po mnenju pritožbenega sodišča morebitni dogovor o takem načinu reševanja sporov jasen in nedvoumen tako, da je iz njega brez najmanjšega dvoma razvidno, da sta stranki prav v zvezi z njunim konkretnim primerom dogovorili tak način reševanja spora.
začetek stečaja – oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba v stečaju
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 5.odst. 168.čl. ne postavlja nobene razlike glede taksnih oprostitev (oziroma odloga taksnega plačila) za vloge iz 105.a čl. ZPP med tistimi pravnimi osebami, ki niso v stečaju, in tistimi, nad katerimi je bil začet stečajni postopek. Prav tako v tej zvezi ne obstaja noben poseben predpis, ki bi opravičeval oprostitev plačila sodne takse za pravne osebe zgolj iz razloga, ker se nahaja v stečajnem postopku, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba tožeče stranke.
prepoved razpolaganja - dogovor o krajevni pristojnosti
Listina, ki jo je v dokaz svojih trditev predložil upnik, ima sicer res naziv Ponudba št. in je ob nastanku dejansko predstavljala ponudbo, ker pa je dolžnik to "ponudbo" dne 10.02.2005 sprejel, kar je razvidno iz njegovega podpisa, se šteje, da je bila tega dne med strankama veljavno sklenjena pogodba.