premoženjska škoda - izgubljeni dobiček (zaslužek) - odškodnina - ugovor prenehanja obveznosti - trditveno in dokazno breme - zavarovalnina - totalna škoda
Neutemeljena je pritožba glede tistega dela tožbenega zahtevka, ki se nanaša na znesek 5.300.889,00 SIT, za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ga je tožena stranka plačala. Dejstvo namreč je, da je tožena stranka dokazala, da je ta znesek plačan, navedla pa je tudi, kateri posamezni zneski so za posamezne vrste škode plačani. Stališče tožeče stranke, da bi morala tožena stranka sedaj dokazovati, katero škodo je plačala, ni utemeljeno. S tem, da je tožena stranka dokazala plačilo celotnega zneska 5.300.889,00 SIT in da je v okviru tega zneska navedla, za katere vrste škode se plačilo opravlja, je svojo dolžnost v tem delu opravila in je zato sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo.
Ker je zdravnik tožnici v času bolniškega staleža dovolil proste izhode, vključno z daljšimi sprehodi in nabavo življenjskih potrebščin v trgovini, ni mogoče šteti, da je s tem, da je z avtomobilom vozila otroka v šolo in iz šole, ravnala v nasprotju z navodili zdravnika. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 6. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni utemeljena.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 211, 211/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – tatvina
Tožnica je denar najprej vzela iz torbice oškodovanke in ga nato, ker je bila pri dejanju opažena, vrnila. Kljub vrnitvi denarja je s tem, ko je denar ločila od ostalih predmetov in ga vzela z namenom, da si ga prilasti, izpolnila vse znake kaznivega dejanja tatvine. Na podlagi tega dejanja ji je tožena stranka tudi utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
trditveno in dokazno breme - odškodninska odgovornost - velika malomarnost
Obstoj krivde se pri civilni odškodninski odgovornosti v skladu s 1. odstavkom 131. člena Obligacijskega zakonika domneva. V primeru iz 86. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ko je za utemeljitev odškodninske podlage zahtevana kvalificirana oblika krivde, pa je na strani oškodovanca trditveno in dokazno breme, da je podana takšna oblika krivde.
ZFPPod člen 27, 27/5. ZGD člen 394, 394/2, 394/3. ZIZ člen 55, 55/1-12.
odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - izvršba - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovarjanje prehodu obveznosti na družbenike - vpliv na poslovanje družbe - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod
Ne drži trditev pritožnikov, češ da bi moral upnik vložiti tožbo, s katero bi dokazal prehod obveznosti ne družbenika, saj sta dolžnika tudi v predmetnem postopku imela možnost uveljaviti, da obveznost iz izvršilnega naslova, izdanega zoper družbo, ni prešla nanju (ugovorni razlog iz 12. tč. 1. odst. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).
pravna oseba - procesna sposobnost - zakoniti zastopnik - pooblaščenec - podelitev pooblastila za zastopanje pravne osebe
Tožeča stranka je pravna oseba, zato nima pravdne sposobnosti in jo zastopa njen zakoniti zastopnik (78. čl. ZPP). Slednji pa lahko opravlja pravdna dejanja v imenu stranke sam ali po pooblaščencu (1. odst. 79. čl. ZPP). Iz navedenih določb izhaja, da je zakoniti zastopnik tisti, ki podeli pooblastilo za zastopanje.
obvezno zavarovanje - podlaga za vključitev v zavarovanje - delovno razmerje - družbeništvo
Tožnik je kot edini družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (fizična oseba, delavec) sklenil delovno razmerje z družbo (pravna oseba, delodajalec), tako da izpolnjuje pogoje za za obvezno zavarovanje iz delovnega razmerja in iz naslova družbeništva. Obvezno se zavaruje iz naslova delovnega razmerja, ker je ta podlaga v zakonu navedena pred zavarovanjem iz naslova družbeništva.
javni uslužbenec – vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje pogodbe o zaposlitvi
Kljub temu da se pogodba o zaposlitvi za določen čas deset let z vojaško osebo lahko podaljša, to ne pomeni, da je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi dolžna podaljšati. Ker tožniku, ki je sicer izpolnjeval vse zakonske pogoje za zasedbo delovnega mesta, pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna podaljšati, mu je z iztekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, delovno razmerje zakonito prenehalo.
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo v tistem delu, ko je sprejelo odločitev, da če pogodba ni bila sklenjena, tudi nična ne more biti. O spornem pogodbenem razmerju obstaja pisna listina, ki je že imela pravne učinke ali bi jih lahko imela, zato jo je treba na zahtevo zainteresirane osebe vendarle spraviti s sveta na takšen način, da sodišče ugotovi njeno ničnost.
ZZad člen 74, 74/2, 74, 74/2. ZZK člen 101, 101. SPZ člen 9, 28, 43, 43/2, 269, 269/1, 9, 28, 43, 43/2, 269, 269/1. ZZK-1 člen 243, 243.
izbrisna tožba - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Izhajajoč iz dejstva vknjižbe lastninske pravice na spornih nepremičninah na toženo stranko po uveljavitvi Zakona o zadrugah, je pravno sredstvo zoper pridobitev lastninske pravice na ime tožene stranke izbrisna tožba (101. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK, oziroma 243. člen sedaj veljavnega ZZK-1), ne pa tožba na ugotovitev lastninske pravice.
Stranka mora povrnitev tistih izvršilnih stroškov, za katere ve in pozna njihovo višino, zahtevati takoj, ko je zanje zvedela. Drugače se ji povrnitev stroškov ne prizna.
Uporaba čl. 104 ZNP za situacije, ko predlagatelj umakne predlog za vrnitev odvzetega (podržavljenega) premoženja, ker na podlagi tekom postopka pridobljenih dokazov presodi, da s svojim zahtevkom v postopku ne bo uspel, ni primerna. V tem primeru je za odločitev o priglašenih stroških nasprotnega udeleženca primerna uporaba določbe 5. odst. 35. čl. ZNP.
ZIZ člen 15, 185, 185/1, 15, 185, 185/1. ZPP člen 111, 111/2, 111, 111/2.
javna dražba - varščina
Javna dražba je potekala dne 23.2.2007. Glede na določbo čl. 185/1 ZIZ, da se javne dražbe smejo udeležiti le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položijo varščino, je bil zadnji dan, ko so zainteresirani ponudniki še lahko vplačali varščino, dne 20.2.2007.
ZOR člen 379, 388, 392, 392/2, 392/5, 379, 388, 392, 392/2, 392/5.
zastaranje terjatve
S pravnomočno sodbo ugotovljena terjatev je judikatna terjatev, tudi s pravnomočnim sklepom o izvršbi ugotovljeni in dolžniku naloženi v plačilo izvršilni stroški izvršbe, ki je bila ugotovljena zaradi realizacije,so judikatna terjatev. Z vložitvijo predloga za izvršbo se pretrga zastaranje terjatve in začne zastaranje ponovno teči s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe, če je bila ta ustavljena zaradi realizacije (in niso bila razveljavljena opravljena izvršilna dejanja).
Zahtevek je razumljiv in določen, tudi če je postavljen v obliki alternativne obveznosti, torej: ali namestitev prejšnjih ključavnic, ali izročitev ključev od novih ključavnic.
ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. Sodni red člen 300, 300a, 300, 300a.
nova sredstva izvršbe - predlog za nadaljevanje izvršbe - pooblastilo
Če zaradi organizacijsko-tehničnih predpisov sodišče en izvršilni postopek vodi v dveh različnih spisih, to dejstvo samo po sebi ne zahteva, da pooblaščenec stranke svojo upravičenost za zastopanje izkaže v vsakem spisu s samostojnim pooblastilom. Če pa sodišče kljub temu pooblaščenca pozove k predložitvi novega pooblastila in pooblaščenec novo pooblastilo pravočasno vloži v spi, ki se vodi pod opravilno številko kot je navedena na sklepu o dovolitvi izvršbe, mora sodišče šteti, da je pooblaščenec svojo obveznost po pozivu izpolnil.
ZOR člen 200, 376, 200, 376. ZPP člen 339, 339/3, 350, 350/2, 353, 339, 339/3, 350, 350/2, 353.
zastaranje odškodninske terjatve - odškodnina za negmotno škodo
Zastaranje odškodninske terjatve za negmotno škodo začne teči šele, ko je končano zdravljenje v zvezi z utrpelo poškodbo in so oškodovancu znane vse okoliščine dejanskega obsega škode, na podlagi katerih lahko določi višino svojega zahtevka za plačilo odškodnine.
dokazovanje z izvedenci – nasprotje med izvedenskimi mnenji – odprava nasprotij – relativna bistvena kršitev – nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je obseg nepremoženjske škode ugotavljalo z dvema izvedencema, pri čemer je sledilo le mnenju enega izvedenca, čeprav se mnenji med seboj razlikujeta. Ni se opredelilo do mnenja dr. M. in ga ni ocenilo ter se ni opredelilo do omenjenih nasprotij in jih v postopku tudi ni poskušalo odpraviti v skladu s postopkovnimi napotki iz 254. čl. ZPP. S tem je kršilo določbe o dokazovanju z izvedenci. Te kršitve postopka pa bi lahko vplivale na ugotovitev obsega nepremoženjske škode – telesnih bolečin, strahu in zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Neupoštevanje postopkovnih napotkov iz 254. čl. ZPP pa lahko predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki lahko vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe.
SPZ člen 83. OZ člen 199, 200, 200/3, 776. ODZ paragraf 422.
pravica soseda do odstranitve vej - stroški odstranitve - pravila obligacijskega prava - poslovodstvo brez naročila
SPZ v 83. členu določa upravičenje soseda, da odstrani veje, ki segajo v njegov zračni prostor (oziroma prej dolžnost lastnika drevesa, da dopusti sosedov poseg v njegovo lastnino), vendar ne ureja vprašanja stroškov takega posega. Zato je glede tega vprašanja potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava. V poštev pridejo pravila o poslovodstvu brez naročila.