Uredba o ukrepih za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese v Republiki Sloveniji, člen 20, 20//6.
kmetijstvo - dodelitev nepovratnih sredstev - dovoljena revizija - vrednostni pogoj - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa – nepopolna vloga – skladnost podatkov v vlogi z registrom kmetijskih gospodarstev
Tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje sta pravilno zavrnila revidentov ugovor, ki se nanaša na zatrjevano nepopolno in nejasno vlogo. Revidentova vloga namreč ni bila niti nepopolna niti nejasna, temveč podatki, ki jih je revident navedel v vlogi, niso bili skladni s podatki RKG. V takšnem primeru pa ne pridejo v poštev določbe, ki se nanašajo na postopanje z nepopolno ali nerazumljivo vlogo. Navedenega neskladja tudi ne bi moglo odpraviti za nazaj, saj je bilo treba po izrecni zahtevi javnega razpisa vse pogoje izpolnjevati že ob oddaji vloge.
javni razpis za sofinanciranje stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe – dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – vprašanje po vsebini zadeve – odvetnik posameznik - podjetje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Če izpodbijana sodba ne temelji na pravnem naziranju, na katerega revident veže pomembnost pravnega vprašanja, vprašanje v zvezi s tem naziranjem ni pomembno po vsebini zadeve in zato ne more biti razlog za dovoljenost revizije.
javni razpis – dodelitev subvencije – dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice
Zadeva, v kateri gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi meril javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih gospodarskih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
Če revident kot pogoj za dovoljenost revizije uveljavlja odstop izpodbijane sodbe od sodne prakse Vrhovnega sodišča, se mora odstop nanašati na pravno vprašanje, od katerega je odvisna (vsebinska) odločitev v zadevi.
Zelo hudih posledic ni mogoče izkazovati z nepridobitvijo zgolj pričakovanih sredstev.
sofinanciranje iz javnih sredstev – zavrženje nepopolne vloge - dovoljenost revizije – pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice niso konkretizirane
V obravnavani zadevi ne gre za odločanje o izbiri ali neizbiri operacije, ki bo oziroma ne bo deležna sofinanciranja iz evropskih sredstev in sredstev RS, temveč je v tej zadevi dejansko sporna odločitev o zavrženju revidentkine vloge na javni razpis kot nepopolne. To pa ni pravica ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Tega revidentka ni storila, saj razen sklicevanja na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni z ničemer pojasnila oziroma konkretizirala posledic, ki jih zanjo predstavlja izpodbijana odločitev.
URS člen 157, 158. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 25, 25/4, 36, 36/1-6, 36/1-4, 73, 73/1, 73/4. Uredbe o izvajanju postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007 do 2013 člen 14.
javni razpis za javno infrastrukturo- zavrženje dela tožbe - meje pritožbenih ugovorov - upravni akt - zmotna uporaba materialnega prava - bistvene kršitve določb postopka - pravica do sodnega varstva - pravni interes za tožbo
Ker je pravno razmerje, vzpostavljeno s pravnomočnim javnopravnim aktom, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom (158. člen Ustave Republike Slovenije), na odločitev o pritožbi zoper drug javnopravni akt ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, ki se vsebinsko nanašajo na razloge sodbe, s katero je bila tožba zoper prvi javnopravni akt pravnomočno zavrnjena, saj le-teh z obravnavano pritožbo niti posredno ni mogoče izpodbijati.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost izražena v denarju, kadar gre za odločanje o tem, ali so izpolnjeni pogoji oziroma ali je kandidat dosegel zadostno število točk, da bi bil upravičen do sofinanciranja svojega programa oziroma projekta iz proračunskih (evropskih) sredstev.
Zelo hudih posledic ni mogoče izkazati z zatrjevanjem, da te nastanejo, če revidentu niso bila dodeljena proračunska sredstva za sofinanciranje programa oziroma projekta, saj gre pri tem za pričakovanje oziroma negotovo dejstvo, neuresničeno pričakovanje pa ne more biti zelo huda posledica za investitorja predvidene institucije.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - javni razpis – pogoji - statusna oblika – gospodarske družbe po ZGD-1 in podjetniki - zadruga
Pravno organizacijske oblike gospodarske družbe so v ZGD-1 določno navedene, tako da ni mogoča širitev teh zakonskih določenih oblik, tudi na zadruge. Zato revidentka kot zadruga ne izpolnjuje enega izmed pogojev javnega razpisa, ki določno in jasno kot upravičence do teh sredstev navaja gospodarske družbe, registrirane po ZGD-1, in podjetnike.
dovoljenost - revizija - zavrženje - vrednostni kriterij - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - sofinanciranje iz javnih sredstev - trditveno in dokazne breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker ne gre za pravico oziroma obveznost stranke, izraženo v denarju, temveč za izbiro med projekti, ki bodo sofinancirani iz javnih sredstev, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
Pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja ni izpolnjen, saj to ni jasno in konkretno postavljeno, kaže pa, da se nanaša na akte, ki niso predmet presoje v tem upravnem sporu, zatrjevano odstopanje od prakse Vrhovnega sodišča pa je preveč pavšalno, da bi ga bilo mogoče presojati, saj niti ni navedeno, od katere odločitve naj bi bil odstop.
Če oseba kandidira za pridobitev javnih sredstev za svoj projekt, se ob neodobritvi teh sredstev ne more sklicevati na zelo hude posledice, saj je šlo le za pričakovanja. Zelo hudih posledic tudi ni mogoče izkazovati z nejasnimi in pavšalnimi zatrjevanji.
dovoljenost revizije - dodelitev radijske frekvence - ni upravni akt - pričakovana pravica - pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve - akt o razveljavitvi javnega razpisa
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve, zato vprašanje o razveljavitvi javnega razpisa, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj razveljavitev javnega razpisa glede na 2. člen ZUS-1 ni upravni akt ali drug posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Ker je pridobitev radijske frekvence na podlagi javnega razpisa negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot tako pričakovana pravica, zgolj z nepridobitvijo te pravice ni mogoče izkazati obstoja zelo hudih posledic za prijavitelja.
ZSRib člen 30. Uredba o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji člen 4. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
pogoji za koncesionarja – koncesijski akt – krčenje pogojev v javnem razpisu – dve odločbi v postopku izbire koncesionarja - odločba o izbiri – odločba o neizbiri – absolutna bistvena kršitev postopka – neopredelitev do tožbenega ugovora
Z javnim razpisom ni mogoče določati novih ali drugačnih pogojev, kot jih določa koncesijski akt, ker javni razpis ni predpis in z njim ni mogoče določati splošnih in abstraktnih pravnih norm. Navedeno pomeni tudi to, da v javnem razpisu ni mogoče ožiti oziroma krčiti pogojev, ki jih za koncesionarja določa koncesijski akt.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 85/2. ZIPRS0405 člen 28. Uredba o izvajanju porabe sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji člen 11, 11/3.
dovoljena revizija – javni razpis za sofinanciranje iz strukturnih in kohezijskih skladov – sklep o zavrnitvi vloge - pristojni organ za izvedbo javnega razpisa – agent - neobrazloženost sklepa – presoja strokovne ocene komisije
Strokovna ocena investicije po razpisnih kriterijih za njeno sofinanciranje ni predmet presoje v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost in pravilnost izpodbijanega akta. Za presojo strokovne ocene pa sodišče ni pristojno in tudi ni usposobljeno.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – spreminjanje ponudb – načelo enakosti – določnost razpisnega merila - privilegiran položaj prijavitelja – koncesija – višina koncesijske dajatve – koncesija za vzdrževanje avtobusne postaje
Ker v razpisu za podelitev koncesije v merilu o višini koncesijske dajatve ni bilo navedeno, da je treba to opredeliti skupaj z davkom na dodano vrednost, je bila prijava izbranega prijavitelja, ki je višino koncesijske dajatve opredelil brez DDV, v skladu z razpisom, izrecno vprašanje tožene stranke, ali je v višini dajatve tudi DDV, pa ni bilo potrebno in tudi izbranemu kandidatu ni dalo posebnega položaja v primerjavi z revidentom, katerega ponujena višina koncesijske dajatve je izrecno vsebovala tudi DDV. Izbrani prijavitelj torej ni imel privilegiranega položaja, njegova ponujena koncesijska dajatev pa je bila ves čas najvišja.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1-4. ZSPDPO člen 39. Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin člen 5, 5/1.
javni razpis občine – sklep o razveljavitvi razpisa – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – akt poslovanja upravljavca stvarnega premoženja
Javni razpis, objavljen na navedeni podlagi, pa ni upravni akt v smislu določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ampak je akt poslovanja upravljavca stvarnega premoženja, s katerim ta upravlja s svojim stvarnim premoženjem v okviru prej navedenega zakona, in sicer, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, ne v izvrševanju svoje oblastne funkcije, temveč kot gospodarski subjekt. Ne ZSPDPO niti Uredba ali Pravilnik pa ne vsebujejo določbe, iz katere bi izhajalo, da je zoper javni razpis možno vložiti tožbo v upravnem sporu. Sklicevanje tožeče stranke na pravni pouk glede možnosti vložitve tožbe na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati. Odločitev, ali ima stranka zoper izpodbijani akt sodno varstvo po določbah ZUS-1, namreč ni stvar upravnega organa, temveč je odvisna od vsebine izpodbijanega akta in presoje sodišča o tem.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367a. ZGJS člen 31, 37. ZVO-1 člen 187, 187/4. Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, priloga 1.
izbira koncesionarja za opravljanje dimnikarskih storitev - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje pomembno glede na vsebino zadeve – vprašanja, za katera revident izkazuje pravni interes – splošna vprašanja – vprašanja, ki ne sprožajo dilem – zelo hude posledice – pričakovana pravica
Revizija je dovoljena, če revident izkaže izpolnjevanje katerega od pogojev iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja ni izpolnjen, če revident uveljavlja kot pomembna pravna vprašanja tista, ki na rešitev v obravnavani zadevi ne vplivajo, oziroma vprašanja, ki zahtevajo le splošne odgovore ter v teoriji in praksi niso sporna, ker se da na njih odgovoriti že z branjem besedila posameznih predpisov.
Pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic odločitve za stranko ni izkazan s pavšalnim zatrjevanjem o izgubi dela in odpuščanju delavcev.
Ker je bila revidentova prijava zavrnjena, zaradi neizpolnjevanja izključevalnega pogoja zadostnega števila prijavljenih kadrov (vsebina zadeve), nadaljnja izpostavljena pravna vprašanja v zvezi z drugimi pogoji in merili, ne morejo biti pomembna pravna vprašanja, saj niso pomembna po vsebini zadeve.
Vprašanje pristojnosti vlade za odločanje o izbiri koncesionarja zahteva le splošen odgovor, ki pa v teoriji in praksi ni sporen.
Presoja dejanskega stanja, primernosti ter strokovne utemeljenosti pogoja oziroma merila ne more biti predmet presoje Vrhovnega sodišča.
Presoja obstoja hudih posledice je možna le, če revident v skladu z dokaznim bremenom svoje navedbe konkretizira in izkaže. Revident pa zatrjevane izgube dela in odpuščanja ne konkretizira in z ničemer ne izkazuje, pri čemer tudi ne pojasni in ne izkaže, ali opravlja dimnikarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost, ali jo opravlja še v kakšni drugi občini. Vse to pa je za presojo zelo hudih posledic odločilnega pomena.